Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Slovenski jezik, načini Slovencev in pogled na subjektivnost | Duhovna rast

Slovenski jezik ne omogoča, da bi izrazili iz sebe vse kar želimo izraziti, prav tako nam tega ne omogoča družina, prijatelji… Nekaj je znotraj nas, kar se želi izraziti, pa se ne more. In to je eden razlogov, da govorimo o »vzorcih«, ki nas preganjajo skozi življenje.

Vsak od nas čuti, saj smo čuteča bitja in včasih je zelo težko izraziti nekaj, kar čutimo, saj nimamo znotraj sebe orodij oz. načinov, kako to spraviti ven [iz sebe]. Predstave, ki jih gojimo, občutki, ki se porajajo, vse to je zelo individualno za vsakega od nas in že ko jih komuniciramo z drugimi, izgubijo delček naše lasten čarovnije.

Pa ne samo zato, ker nas drugi razumejo drugače, temveč in predvsem zato, ker tudi sami ne moremo vsega tega, kar čutimo v popolnosti ubesediti. Ljudje, ki so bolj v stiku sami s tem, kar čutijo, lahko le-to izrazijo dosti bolj čisto, jasno. Za njih se pravi, da so bolj prisotno, saj lahko dosti bolj plastično komunicirajo o tem, kar se v njihovem življenju dogaja.

In tukaj ne govorim o opisnem jeziku, ki pač poizkuša na milijone načinov in iz milijone perspektiv nekaj opisati. Ne, v tem, kar čutimo v notranjem svetu, je nekaj globljega, nekaj, česar naš um ne more zapopasti, nekaj onstran besed.

Šele, ko se spustiš na področje raziskovanja tega prostora onstran besed, ti postane jasno o čem govorim, kajti pred tem, še vedno le to, o čem pišem, razumeš intelektualno. Naš um si vse skuša razložiti skozi besede, predstave, primerjave in seveda, takrat pridemo do termina objektivno.

Vse to kar imamo v glavi, vse to kar interpretiramo, kajti v bistvu to kar dojamemo z umom na neki ravni poizkušamo spraviti v besede, torej smo prevajalci med tem, kar zaznavamo v umu in med tem, kar v resnici čutimo. Nič od tega, kar zaznavamo v umu namreč ne opisuje tega kar čutimo v našem polju zaznave.

To so le približki, objektivnost, ki skuša subjektivnost izliti navzven, v ta svet. Objektivnost je vedno bolj pusta, kot subjektivnost, saj je subjektivnost zelo polna, zelo polna nečesa, česar niti sami ne vemo opisati, če na ta nekaj ne polagamo pozornosti.

In ravno o tem govorim v uvodu. Mi, v določeni kulturi, rodu, skupnosti, smo naučeni kako izražati subjektivno in kaj je primerno zavreči, tudi znotraj nas, ko opisujemo svojo subjektivno izkušnjo. Tako je bilo včasih, ko je bilo potrebno biti osredotočen na preživetje in tako je tudi sedaj, ko imajo ljudje željo biti osredotočen na preživetje.

Kaj pa je sploh preživetje? Preživetje je vzdrževanje obstoja nekih določenih načinov, ki našo subjektivnost prevajajo v objektivnost, torej po domače povedano vzdrževanje pogledov in načinov, kako naj preživi prevajanje subjektivne izkušnje v objektivno. In to pravzaprav počnemo povsod.

Že od malega naprej nas starši učijo svoje preživetvene tehnike in tehnike, ki jih omogočajo zadovoljstvo v življenju, v katerem živijo, to pa tudi počne družba, saj nas tudi družba uči vzdrževanja preživetvenih tehnik, ki so delovale že kar nekaj časa v preteklosti.

Svoj subjektivni svet vedno znova in znova učimo objektivizirati oz. pozabljati interpretirati tistih delov nas, ki nam dajejo polno izkušnjo življenja. Življenje namreč ni samo objektivno, to kar prevajajo naši možgani v izkušnjo, ki jo lahko sami dojamejo.

Naš svet in izkušanje le-tega je dosti širše. Poglejmo samo občutke miru, ki jih doživimo v gozdu, v planinah, občutke povezanosti, ki jih doživljamo pri ljubljenju ipd. Vsi ti občutki so že znotraj nas, le naši možgani našo izkušnjo, ki jo doživljamo vsak dan prevajajo v nekaj, kar ti občutki niso in zato smo prepričani, da moramo karkoli narediti ali iti kamorkoli, da pridemo do teh občutkov.

Ti občutki so že znotraj nas in res je, da nam soočenje z določenim prostorom ali situacijo omogoča, da pride do drugačnega prevajanja našega subjektivnega sveta v objektivnega, a to še ne pomeni, da mora biti vedno tako. Kajti če smo prepričani v to, potem smo  seveda lahko le v svojem malem svetu ujetosti, za katerega so nas naučili, da je edini pravi in seveda »objektiven«.

Vendar pa je temu lahko drugače, kar lepo dokazujejo občutki in izražanje različnih nacij, skupin in skupnosti, ki žive širom sveta. Oni oz. njihovi možgani njihovo subjektivno izkušnjo prevajajo na drugačen način v objektivno, zato tudi živijo drugačno predstavo o življenju in skozi njih strujajo drugačni občutki,

Vse kar je potrebno, da bi se še bolj povezali s sabo je to, da začnemo v svoje življenje uvajati nove izkušnje, ki nam bodo odprle vrata širšega razumevanja in interpretacije subjektivnega v objektivno. In to mnogi že počnejo. Mnogi namreč potujejo, ker jim ravno potovanja odpirajo drugačno raven čutenja in razumevanja le-tega, mnogi se ukvarjajo z duhovnostjo, ker jih to povzroča isto. Tretji spet iščejo naslado v hrani, spolnosti…

Ljudje vedno bolj ugotavljajo, da jim družbeni okvir daje možnosti za preozko izkušanje sebe. Ne gre se toliko več za preživetje, kajti če hočeš preživeti, pravzaprav hočejo preživeti ustaljeni vzorci obnašanj in interpretacije subjektivnega v objektivno. Čutijo, intuitivno znotraj sebe zaznavajo, da obstaja nekaj več in to tudi poizkušajo izkusiti.

Vsi tisti, ki pa so ujetniki preživetja in preživetvenih tehnik, no tiste, pa življenje nenehno opozarja skozi bolečine, občutka, čutenje, da nekaj ni tako, kot bi moglo biti. Ljudje postanejo rutinirani, brezvoljni, izgoreli, s premalo časa…


Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer