Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Kako ne dovoliti, da nas drugi posrkajo | Naša prava narava

Zanimivo je, da vsi govorijo o vsem, da, vsekakor. Nihče pa, kljub temu, da stroka obstaja že vsaj 100 – 200 let, pa ne o tem, da to, kar govorijo eni vpliva na druge. Pa ne govorim le fizično, ko sledijo mislim, čustvom, besedam, idejam drugih, temveč tudi neposredno, torej na nivoju neposrednega prenosa.

Ljudje smo zelo čedna bitja in to vemo, vendar pa ae zelo malo govori, če sploh o prenosu. Govorim o prenosu čustev, misli, idej, zamisli, konceptov, spominov ipd.

Da, če vprašate psihologe ali psihiatre, prihoterapevte, še bolj pa ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi alternativnimi oblikami zdravljenja, vam le-ti znajo o tem povedati dosti. Sicer tisti prvi trije bolj malo, saj ta stvar na strani znanosti ni ravno najbolj raziskana. Morajo pa mnogi psihologi, psihiatri, psihoterapevti obiskovati svoje kolege, da iz njih očistijo to, kar se prenese med terapijami, torej neverbalno.

To kar se prenese je izraz drugega, ki v onem prvem vidi svoje zrcalo. In težava je, da bolj se ne spuščaš v duhovne vode, bolj tega ne raziskuješ in poizkušaš identificirati z orodji, ki jih nudi »alternativa«, bolj je ta »prenos« ostanek, ki ostaja na tebi – v tvojih čustvih, mislih, spominih, idejah, konceptih.

Pa kaj boste rekli, do je stvar stroke. Pa je res?

Oni sprovocirajo psihodramo, da pacient lažje vidi v njem, torej v svojem zrcalu, sebe. Vendar pa ni težava v tem, da se odvija psiho drama med pacientom in zdravnikov, to se dogaja tudi v družbi in tam ni nikogar, ki bi očistil tiste, ki so popacani s travmami teh, ki projicirajo.

Je že res, da obstaja kar nekaj zdravilcev, ki vedo s tem opraviti, vendar pa to ni point, kajti na zdravilstvo se iz istega razloga, kot se sedaj dogaja s covid-19, ne obračajo ti isti ljudje, ki trpijo zaradi psihičnih napadov, podtikanj, spreminjanj pogledov, vsiljevanj idej, zamisli, misli in čustev v njihovo bitje. In enkrat, ko množica, ki sprejme mentaliteto in umovanje tistih, ki vsiljujejo in posiljujejo svet s svojo zagledanostjo v svoj prav, izgubi svojo identiteto.

Ne, ne govorim o teh, ki so za, ali o teh, ki so proti, kajti v življenju vedno obstajajo ti, ki so za, ker tako čutijo ali jim tako veli njihovo bitje, seveda pa tudi tisti, ki so proti, ki so brezglavo sprejeli to, kar jim pošiljajo drugi kot svojo resnico. Pa da ne bo pomote, tudi ti, ki so proti, so lahko proti za to, ker tako čutijo, ali imajo impulz s strani svoje višje resnice.

Kar pa hočem povedati, je to, da je zelo dobro biti v svojem bitju, torej »Jazu«, kolikor ga kdo čuti oz. se zna zanašati nanj. Ne prepuščajte se idejam, zamislim, čustvom, spominom, travmam drugi ljudi, saj oni gledajo na te svet skozi svojo prizmo.

Kar pa je seveda dobro, pa je to, da enostavno v tem razburkanem obdobju začnete čutiti še več tega, kar ste vi sami.

In če je to, kar mislite, da ste vi sami morda čustvo, ki ga čutite, ali pa misel, ideja ipd. premislite dvakrat, kajti to kar čutite, nekje zaznavate. Prav tako kot z očmi vidite kozarec vode, ki je oddaljen od vaših oči in zaznave vas samih, lahko tudi vidite, da so čustva in vse to kar čutite kot vas same nekaj, kar je oddaljeno od tega kar ste vi, torej Jaz sem tukaj, čustvo pa je tam.

Vse kar zaznavamo z umom, s čustvi, z mislimi ipd. je nekaj, kar na neki ravni opazujemo. Misli premišljujemo, torej o njih premišljujemo oz. o njih premišljuje nekdo znotraj nas, ki je eno stopnjo višje. Naše zavedanje se jih zaveda, ne le enega, temveč vseh in med njimi rekombinira.
Torej je nad vsemi temi mislimi neki skupen imenovalec, prav tako nad čustvi in vsem ostalim, česar se zavedamo, kot nekaj, kar opiše barvo misli, čustev ipd. In zanimivo, ta čustva, ki jih vemo opisati ali misli ali ideje prav zaprav z nečim opazujemo.

Kdo je torej ta, ki jih opazuje, če so misli, čustva, ideje, zamisli, koncepti oddaljeni in jih nekaj znotraj nas opazuje? Če pogledamo tako, ne morejo biti prej omenjene (misli, čustva, ideje ipd.) del nas, saj jih opazujemo, zavedamo se jih kot nekaj, kar je oddaljeno od tam, kjer zaznavamo, da smo mi.

Dobro je pogledati s čim se mešamo z drugimi, kajti to, s čimer se mešamo (čustva, misli, ideje ipd.) je lahko zelo lepljivo in nas kaj hitro pahne v njihov svet in verjemite mi, to je nekje, kjer ne želite biti.

Vsak od nas ima pravzaprav svoj »Jaz« in v njem ni čustev, misli ipd. Jaz je le Jaz, brez vsega. Vse ostalo pa je le nekaj, kar opazujemo in se na to odzivamo. In ko se, se odzivamo, kot, da bi se odzivali na nas same.

Ne mislite si, da so vse vaše reakcije takšne kot vam kažejo drugi, čeprav tudi, vendar pa vedite, da ni nobene potrebe čutiti  tega, kar vam vsiljujejo drugi. In kako? Ko nekaj začutite, se le obrnite stran in pojdite po svoji poti.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer