Človek, ki je začel prepoznavati, da se pri stresu ne gre samo za psiho-fizično počutje dobi priložnost, da se lahko v celotno stvar poglobi še malo bolj in začne pravzaprav prepoznavati vzroke, zakaj se stres pri njem pojavlja. Izostrijo se mu čutila, in to ne govorim le o teh, katera poznamo, temveč o teh, ki jih šele bomo prepoznali. Vsak od nas jih ima in če smo dovolj pozorni, jih tudi vsak od nas lahko zazna.

Govorim namreč o raznih ‘intuitivnih’ prebliskih ali ‘naključnih’ občutkih, kot se nam spreva kažejo. Bolj seveda človek zaupa v to, kar se nam kaže kot en takšen občutek in temu sledi, bolj se lahko začne uriti v njihovi prepoznavi in ko enkrat postane mojster te prepoznave (kakršnekoli že), dobi novo priložnost, da na to kar se dogaja pogleda z drugimi očmi.
In kaj se pravzaprav dogaja? No, za vsakega od nas nekaj drugega, a obstaja en generalni način, ki pa mu pravimo delo z energijo. Vsi smo namreč iz energije, smo energija sama, in vsak od nas, hočeš-nočeš, dela z energijo, pa kakor koli že to obrnemo. Energija je tista, skozi katero se vse skupaj izraža na materialnem, na fizičnem nivoju.
Če gremo v polje ničte točke, tja, kjer ni ničesar otipljivega za naše zaznave, no tudi tam smo mi, a v malo drugačni obliki, kot si to predstavljamo. In potem, ko postaja to, čemur pravimo fizična forma vedno gostejša, se zgoščuje tudi energija, saj je fizična forma iz energija. A to še ni vse.
Ste kdaj pomislili, da ima energija eno čudovito sposobnost, namreč, da se dinamično giblje? Ne? No, ima jo. A tudi to gibanje je od nekod povzročeno. Izvira iz tistega dela našega bitja, ki ga ne moremo zaznati z običajnimi fizičnimi čutili.
Seveda pa, ko začnemo bolj in bolj prepoznavati naša čutila in njihovo odzivanje na to, kar nas krmili, na ta brezobličen del, ki ga nekateri tudi imenujejo višji Jaz, pa počasi začnemo prepoznavati, da se vse pravzaprav odvija brez naše zavestne volje, in da je naša zavestna volja le tista, ki celotno stvar zaustavlja.