Sledeče je poglavje iz knjige Življenje in drugi svetovi Aarta Jurriaansea (World Unity & Service Trust, South Africa):
Večina ljudi je dobro seznanjenih z zgodovino Jezusa Kristusa, ki je bil rojen pred skoraj dva tisoč leti v Palestini. Obstajajo pa nekateri aspekti njegovega življenja, ki niso splošno znani in ki datirajo daleč nazaj pred obdobje njegovega bibličnega življenja na Zemlji. Potrebno je prepoznati, da je Entiteta, ki je naredila njegovo fizično pojavo na Zemlji pred dvemi tisočletji možno morala imeti za sabo dolgi potek razvoja, ki mu je omogočil, da doseže takšno napredno stanje razsvetljenja. Da bi opisali Kristusa le kot Božjega Sina je nepomembno in nezadostno, ker smo zares vsi Božji otroci (čeprav se mnogi ne obnašajo primerno). Najznačilnejša razlika med Kristusom in ostalimi člani človeške družine je bila njegova pospešena stopnja razvoja ki je prekašala vse njegove sodobnike na Poti Življenja.
V prejšnjem poglavju je bilo opisano, kako se je pred mnogimi tisoči let razvilo človeško kraljestvo iz nižjih kraljestev in kako je človek bil 'poosebljen' in dvignjen nad živalski nivo s tem, da je bil obdarovan z razumnim in zavestnim umom, ki je lastnost iskrice Božanstva, ki ga bomo imenovali duša. To je nekaj kar je potrebno jasno razumeti, kar lahko prepreči nepotrebne prepire. Jasno razlikovanje mora biti določeno med osebnostjo (ki vključuje fizično telo) in dušo, duhovnim Jazom ali notranjim Kristusom.
Kompleksno bitje, ki ga poznamo kot osebnost in je sestavljeno iz fizičnega, astralnega in mentalnega telesa je del človeka, ki se je razvil skozi leta iz nižjih oblik življenja; je fizični aspekt, ki podeduje določene karakteristike od svojih staršev in preteklih generacij. To telo vključuje možgane in zato intelekt – ki je produkt možganov in ki je tudi ena od podedovanih lastnosti. Toda opominjam vas, da ne pomešate intelekta in uma. Um je atribut duše in se nanj mora gledati kot na aspekt – ali na entiteto – in je popolnoma ločen od fizičnega telesa in nanj učinkuje le v času določenega življenja. Osebnost je minljiva in se razgradi po 'smrti' medtem, ko je duša nesmrtna in nadaljuje s svojim duhovnim obstojem in z učenjem naslednjih lekcij v svoji zemeljski školjki. Na križanje Jezusa Kristusa je potrebno gledati v podobni luči. Jezusovo fizično telo je bilo žrtvovano toda pravi Kristus, duhovni aspekt, ne bi mogli seveda nikoli pribiti na križ.
Toda vrnimo se k holističnemu pregledu. Kristus je bil ena od najbolj prvih božanskih isker ali duš, ki so se inkarnirale v človeško telo in ne vemo koliko tisočletij pred tem. Tako je začel svojo zemeljsko življenje v natančno enakih okoliščinah kot tisoče drugih duš. Tudi on se je vedno znova reinkarniral, kar mu je omogočilo, da je izkusil vsako fazo in aspekt življenja – blaginjo in bedo, vzpone in padce in vsak razumljiv in nerazumljiv poizkus. Sam osebno je moral preveriti dobro in zlo; prisostvoval je vsaki možni skušnjavi mesa; ne da je samo izkusil vse bolečine in gorje temveč tudi vse radosti in užitke življenja na Zemlji. In tako se je njegova duša očistila na enak način, kot ga doživljajo njegovi sotovariši ljudje, kar mu omogoča, da pridobijo to globoko ljubezen, sočutno razumevanje in vpogled v človeško bitje, ki je še vedno globoko pogreznjeno v blato in boje fizičnega življenja. Po eni lastnosti pa se je Kristus razlikoval od njegovih sotovariških duš. Od zgodnjih stopenj je njegova stopnja razvoja daleč presegala to, ki so jo doživljali drugi in posledično, je bil prvo človeško bitje, ki je doseglo popolnost in prešlo v duhovno kraljestvo.
Ta pospešen napredek se je izražal tudi na teh višjih nivojih in čeprav se je v poteku časa združil z drugimi razsvetljenimi dušami, ki so se zbrale okrog njega, je še vedno ostal v prednosti pred njimi vsemi. Od zgodnjih časov je zato postal pristen vodja, ne le človeštva temveč je na duhovnih ravneh postal Mojster Mojstrov oz. vodja duhovne hierarhije.
Višje Entitete, ki so bile med leti odgovorne za vodenje človeškega razvoja, so delegirale naprednim Bitjem na Zemlji od časa do časa kot učitelji ali preroki s posebnim namenom stimulirati duhovni razvoj človeka. Med temi je potrebno omeniti ime Buda, ki se je pojavil približno petsto let pred prihodom Kristusa in katerega učenja imajo globokoumen vpliv na orientalske religiozne koncepte.
Osnovno sporočilo, ki ga je prinesel Kristus je to o Ljubezni in Dobrnamernosti nasproti našemu tovarišu sočloveku. Predstavljajte si, kako drugačna bi bila naša življenja dandanes, če bi se ta učenja vtisnila globlje in doživela splošen odziv v srcih ljudi. Kako čudovit svet bi to lahko bil za živeti, če bi bil okarakteriziran s človekovim vzajemnim prijateljstvom, ljubeznijo, samozaupanjem in splošno željo po pomoči, namesto sovraštva, nezaupanja in sebičnosti, kar je še vedno splošni vzorec dandanes. Kako čudovito bi bilo živeti, če ne bi poznali kraje, neodkritosrčnosti in druge podlosti; če bi šli iz svoje hiše brez, da bi jo zaklepali; če bi lahko pustili avto parkiran v mestu z zjutraj nakupljenimi stvarmi in šli na skodelico čaja brez pomislekov; Če bi lahko zakoračili v trgovino, si poslužili in le pustili denar na pultu.
Predstavljajte si, kako bi bilo, če ne bi imeli večnega pričkanja med člani družin, prijateljev ali sosedov in živeli v pogojih dobrega tovarištva. Žalostno, da obstajajo ti sprevrženi ljudje, ki jim ni všeč živahnost, dobrohotnost in prijateljstvo in se zdi, da uživajo v nenehnih prepirih in razprtijah. Edina rešitev je, da se jih izogibate kakor daleč morate; če je nemogoče se jim izognete, potem je bolečine potrebno tretirati v smislu, da jim ni potrebno dati najmanjšega opravičila, da ste z njimi sovražni. Vendar pa glejte na to, da ostanete osebno mirni in hladnokrvni. Obstaja zgodba, ki ilustrira potrebovan odziv: neka oseba kupi vsak dan časopis pri najbolj neprijaznem prodajalcu časopisa; človek redno pozdravi prodajalca, toda ta mu nikoli ne odgovori. Nekega dne so človeka vprašali zakaj še naprej pozdravlja prodajalca, ko pa zelo dobro ve, da ne bo dobil odgovora. Njegov odgovor je bil preprost: »Ker je on izbral, da se obnaša nevljudno in nesramno ni zame razlog, da bi tudi jaz bil nevljuden in nesramen!« Da, posameznik lahko nadaljuje še in še s temi fantazijami kako lepo bi lahko bilo življenje, če sovraštvo in sebičnost zamenja velikodušna ljubezen, dobrohotnost in vzajemno služenja. Tragedija pa je, da leži vsa ta lepota v našem dosegu – samo vzeti si jo je potrebno, toda z našo kratkovidnostjo, pohlepom, sebičnostjo ali kakršnimi koli drugimi razlogi smo do sedaj norčavo zavračali kar nam je bilo na razpolago ves čas.
Toda pozabimo na ta nesmiselna obžalovanja o preteklosti in se raje osredotočimo na sedanjost in prihodnost.
Naj vsak od nas prispeva svoj delež, bodisi velik ali majhen, vsak glede na svoje okoliščine in okolje: v nekaj desetletjih bi lahko spremenili svet v katerem živimo. Nalezljiv vpliv takšnega odnosa na druge bi vas presenetil!
Eksperimentirajte s tem odnosom in opazili boste kako bo rasel v vas in postal bolj in bolj spontan. Dajajte in sevajte prijaznost in pazljivost do teh, ki vas obkrožajo in ne bo se vrnilo le z interesom, temveč bo tudi sevalo in se odsevalo na druge ljudi, ki bodo okrepili to dobro voljo. Tako bomo vnesli univerzalno dobro voljo.
Vendar pa ravno nasprotno zadržuje resnico: če bi naj vedenje posameznika bilo zanesljivo zlobno in maščevalno, bi bil naraven odziv maščevanje nazaj – in tako bi bila reakcija drugih mučna in boleča in bi se razširjala enako široko. Skeptik se nagiba pričkanju, da ni prišlo do splošnega izboljšanja med človeškimi odnosi v preteklih tisočletjih, toda to z druge strani pomeni, da je v tem času prišlo do poslabšanja pri človeštvu kot celoti. Kot podpora temu argumentu osredotočimo pozornost na pretekli dve svetovni vojni, ki se bile okarakterizirane s tako mnogo zlobe in krutosti. Medtem pa so tema dvema sledile ponavljajoče se mnoge druge vojne po vsem svetu. Še več, lahko bi izpostavili, kako povsod razsaja kriminal v vedno višjih številkah, kar je zapaženo z vedno več kazenskimi pregoni praktično v vseh državah. Ugrabljajo letala in zadržujejo potnike za odkupnino; terorizem – pod kamuflažo brutalnega ubijanja in verbalno pretvezo 'borcev za svobodo' – se učinkovito širi po vsem svetu in je podprt in financiran s strani najbolj nepričakovanih virov; mednarodno izsiljevanje se širi še bolj. Navadne ugrabitve kakršnekoli vrste, mučenja, posilstva in umori se dogajajo vsak dan. Obsojanje v dnevnih novicah kaže na to kot, da bi se celotne človeške socialne strukture pospešeno gibale proti popolnemu kolapsu. Vse to vsekakor ni spodbujajoče in ne dosega višjih moralnih standardov povprečnega človeškega bitja.
Glede na obsojanje prihodnost človeške rase ne izgleda preveč obetajoče. Vendar se ne prenaglimo s prehitrimi zaključki. To čemur smo priča danes so na srečo le zavajajoči zunanji rezultati. To kar vidimo so produkti procesa fermentacije – umazana pena prihaja na površje, toda pod njo se tekočina pospešeno čisti. Že od nekdaj je pradavna človeška družba vsebovala določen procent slabih elementov, od katerih bi manjši del lahko oklasificirali kot zlo. V preteklosti je to zlo obstajalo v še večjem obsegu in je bilo bolj lokalizirano v svojem učinku zaradi relativnega pomanjkanja komunikacije: zato ni nanjo ni padla enaka publiciteta kot v sedanjosti. Dandanes so se pozicije radikalno spremenile.
Zaradi modernih medijskih sistemov kot radio, telefon in televizija in hitrega fizičnega transporta po zraku, železnici in cesti je cel svet postal medsebojno povezana krogla medsebojne komunikacije. Medtem, ko ima ta sistem čudovite prednosti, hkrati tudi ustrezno prispeva k raziskovanju silam zla. Te sile so organizirane v različne mednarodne skupine, ki pritiskajo in skozi katere se uveljavljajo dominantni vplivi čez ostanek človeštva. Novičarski mediji kot pravilo oblikujejo uporabne instrumente v rokah teh sil, in so koristijo kot razni pripomočki. Dnevniki in nedeljski časopisi s katerimi se vsidrugi oskrbujejo z najbolj senzacionalnimi novicami, za pospeševanje cirkulacije: vsaki odvratni pojavi se da pomembnost in je izpostavljena v odebeljenih zaglavjih s strani tiska po vsem svetu, medtem ko s težavo dan medijski prostor mnogim dejanjem prijaznosti, dobrote, dobrodelnosti, dobrohotnosti in drugim vejam novic, ki jih je moč zapaziti dnevno v vsakem okolju na svetu. Čeprav se dobrohotnost in naklonjenost prav pogosto pojavljati dandanes, ne pritegneta enake pozornosti kot te, ki se nanašajo na nasilje in zlo.
To so grožnje, ki ogrožajo človeška življenja: ljudje imajo občutek, da so izpostavljeni nevarnosti. Občutje deluje kot stimulans čustvom – in negativni odzivi strahu, razburjenja, gorja, jeze ipd. postajajo kanali za valilnico teme. Bile bi potrebne statistične raziskave, da bi dokazali statistično ali podkrepili izjavo, da je povprečen človek dandanes dosegel dosti višji moralni nivo in da so se njegovi odnosi z njegovim sotovarišem človekom bistveno izboljšal in glede na to kar so bili mogoče pred sto ali dvesto leti. Do istega zaključka bi prišli, če bi preučevali vaše okolje z umom osvobojenim predsodkov in bi vedno iskali dobro namesto, da bi bili zaslepljeni z vsemi slabimi novicami s katerimi bas dnevno bombardirajo za izključitev vseh človekovih boljših kvalitet in akcij. Na primer, podajte se in reflektirajte v preteklo tisočletje in se spomnite, kako je razsajalo otroško delo. Družbenih storitev je bilo bolj malo; za relativno majhne prekrške so ljudje dobili resne kazni in če so se opisi razmer v inštitucijah kot ječe ali sirotišnice le približali resnici, so le-te bile krute in nečloveške onstran razumnega in sigurno zelo onstran primerjave s podobnimi inštitucijami dandanes. Medtem ko bi moralo obstoječe zlo na svetu z vsemi nevarnostmi človeštva kot celote biti minimizirano, se moramo paziti, da ne postanemo preveč pesimistični s tem, da prepoznamo le temno stran in tako damo še več teže moči teh zlobnih sil. Kar se dogaja dandanes je, da bo zle sile po svetu izkoristile prednost raznih izboljšav v komunikaciji in celo v medijih. Te temne sile, čeprav so podrejene silam svetlobe v količinski moči, so organizirale njihove sile in jim tako omogočile, da dominirajo trendu svetovnih afer preko poigravanja s čustvi. To je naša lastna pomanjkljivost in ti položaji se bodo vzdrževali tako dolgo, kakor dolgo bodo sile, ki si prizadeva za dobrim ne bodo prepoznane in posledično relativno slabotne.
In kakor dolgo kot oni same – religiozne in duhovne skupine – zavračajo skupno delovanje, temveč so raje ločene in kritične druga do druge.
To je resna stvar in zadeva vse človeštvo in na katero se ne more biti primerno pritisniti. Če se zadosti zavedate gravitacije trenutne situacije in se premaknete v organizirano akcijo, da zavihtite vašo težo na stran svetovne dobrovoljnosti, enotrnosti in sodelovanja, boste pomagali pri nasprotnem delovanju in sčasnemu razbitju trenutnemu zadrževanju zla! To se da storiti in sčasoma bo tudi učinkovalo: Toda moramo delovati sedaj in ne sedeti pasivno in pustiti prihodnjim generacijam, da prevzamejo iniciativo. Naš cilj ne bi smel biti direktno se zoperstaviti in se aktivno bojevati z zlom temveč se raje osredotočiti na organiziranje sil dobrega. Ko bosta ljubezen in dobrovoljnost prevzeli nadvlado do katere sta številčno upravičeni, tako da bodo sile zla začele odgovarjajoče pojemati in izgubljati njihovo sedanjo dominantnost in bodo pospešeno izginjale v ozadje.
Toda vrnimo naš razmišljanje na Kristusa.
Koncept Kristusaje nekaj čisto duhovnega, kar se lahko manifestira v vsakem posamezniku. Duh Kristusa se je povezoval tako tesno z in se je odrazil v Entiteti, ki jo zgodovinsko poznamo kot 'Kristus', da so ga začeli osebno identificirati s tem neločljivim duhom. Obstaja zelo tesen odnos med dušo in Kristusovim duhom in se ta dva koncepta lahko smatrata kot medsebojno zamenljiva. Zato tudi lahko rečemo, da je božanska iskra, poznana kot notranji Kristus, prisotna v vsakem posamezniku, ne glede na barvo, nacionalnost ali religijo, toda ta duh leži v mnogih speč, medtem ko prevladuje čisti fizični interes. Kristusov duh se postopoma prebudi medtem ko duša prevzame vodstvo. Kristusov duh se lahko manifestira v vsakem posamezniku, pa čeprav ni še nikoli slišal za obstoj 'Kristusa'.
Čeprav je bil Kristus v svoji sposobnosti kot Vodja Hierarhije v konstantnem stiku s človeštvom med preteklimi tisočletji so določeni modreci namigovali, da se pospešeno bliža čas, ko se bo ponovno pojavil v fizičnem telesu, da bo ponovno hodil z ljudmi na Zemlji. Čeprav se tega na veliko nismo zavedali je bilo človeštvo vedno pod njegovim varstvom in vodstvom. Njegova pomoč nam je vedno na razpolago, ko sledimo nesebičnim namenom; toda mnogi pokleknejo, ko brezuspešno molijo za zadovoljstvo ali čisto sebične osebne želje. Ljudje so morda razočarani, ko ni odgovorjeno na določene nesebične molitve in ne dozorijo v pogledu, saj ne prepoznajo, da zahteve morda ne delujejo zato, ker so škodljive. Drugič spet je možno, da se pojavi pomoč, ki jim je dana tako drugačna od te, ki so jo zahtevali in pričakovali, da je ne prepoznajo kot koristen odgovor na molitev. Čas ponovne fizične pojavitve Kristusa ni znan, niti to kje in v kateri državi se to lahko zgodi ali v kakšni obliki. Glede na Tibetanske zapise, se pesek pospešeno izteka in se njegov povratek morda čaka do konca tega tisočletja (-2000) ali v nasprotnem v začetku naslednjega. To bi zato lahko pomenilo katerikoli čas v obdobju naslednjih 25-50 let, kar bi postavilo ta znamenit dogodek v obdobje življenje mnogih sedanjih generacij.
»Zgodnji znaki Njegovega [Kristusovega] pristopa z Njegovimi učenci se že dajo razločiti s strani teh, ki na primeren način opazijo in interpretirajo znake časa. Pojavlja se (med temi znaki) duhovno združevanje teh, ki ljubijo svojega sotovariša človeka. To je v realnosti organiziranje zunanje fizične vojske Gospoda – voske, ki nima orožja, temveč ljubezen, primeren govor in pravilne človeške odnose. Ta neznana organizacija je napredovala z fenomenalno hitrostjo med učinki vojne, ker je človeštvo bolno od sovraštva in kontroverznosti.« (8-44) Ta čas verjetno se verjetno ne bo pojavil kot otrok, temveč se bo materializiral kot dozorel posameznik v telesu, ki bo odgovarjalo njegovim posebnim potrebam. Manifestiral se bo v okolju in okoliščinah, ki bodo najbolje služile Njegovim namenom. Ne bo prišel v nobeno posebno skupino ali religijo, niti ne bo ustrezal nobenim preteklim učenjem, toda bo vnesel Novi Red Ljubezni in Dobrovoljnosti za dvig in združenje človeštva. In Njegova učenja, ki bodo spodbujena z Njegovo notranjo močjo, bodo skozi masovne medije »vzklikana iz vrhov streh«. Sledeči izvlečki pisanja Tibetanca lahko tudi potrdijo interes te povezave:
- »Prihod Kristusa…je lahko dejanski fizični prihod, kot prej v Palestini, ali lahko hkrati pomeni razločno zavarovanje Njegovih učencev in tistih, ki ga ljubijo s strani Velikega Gospoda Življenja. Zavarovanje bo priklicalo odziv vseh teh, ki so na kakršenkoli način duhovno prebujeni. Ali lahko prihod prevzame obliko strahovitega pritoka Kristusovega principa, da bosta Kristusovo življenje in ljubezen delovala na človeško družino. Mogoče bo možno najti vse tri možnosti na planetu simultani zelo hitro.« (14-281)
- »(Kristus) se bo pojavil kot vrhovni Poglavar Duhovne Hierarhije in bo zadovoljil potrebe žejnih narodov na svetu – žejnih za resnico, za resničnimi človeškimi odnosi in za ljubečim razumevanjem.« (1-61)
- »Morda se bo ponovno pojavil v popolnoma nepričakovanem videzu; kdo lahko pove, če bo prišel kot politik, ekonomist, ljudski vodja (ki bo vzniknil iz njihove sredine), znanstvenik ali umetnik?« (8-17)
Prerokovali so, da tega časa ne bo prišel sam, temveč ga bodo spremljali Mojstri in starejši učenci, ki ga bodo podpirali pri težavni nalogi pojave v sredini človeštva. Vsekakor bo potreboval soodvisno podporo pri mnogih in težavnih problemih s katerimi se bo soočil.
Med Kristusovim začasnim bivanjem v Palestini je bilo njegovo gibanje relativno omejeno, glede na omejene transporne in komunikacijske pripomočke tistega časa. Z Njegovim pričakovanim povratkom, ne glede v kateri lokalnosti ali razmerah lahko stopi na Zemljo, definitivno ne bo prišel, dabi služil samo eni državi ali skupini ali narodu – temveč bo prišel kot Svetovni Strežnik in za celotno Človeštvo. Z modernim komunikacijskim sistemom se bo sporočilo o njegovem prihodu razširilo kot ogenj po celem svetu. S sredstvi radia in televizije ga bodo lahko videli in slišali milijoni in s prednostmi zračnega in drugega prometa, se bodo desettisoči lahko zbrali, da bi ga slišali in videli.
Pomislite, da mnogi, ki sedaj berejo te vrstice morda izkušajo misel, da se ta dan ne bo zgodil nikoli!
Toda kakšna naloga bo pričakovanje Kristusa! Vnesti red v vladajoči svetovni kaos; spremeniti duh pohlepa dandanašnjice, sebičnosti, sovraštva, jeze in ljubosumnosti do posameznikov in narodov v odnos vzajemne ljubezni in dobrohotnosti – to bo definitivno zahtevalo božanske kvalitete in seveda ne bo doseženo v kratkem času. Za pričakovati je, da bo v začetku nekaj skupin, posebej teh na katere bodo direktno vplivale 'temne sile' , ki bodo zavračale njega in mu bodo nedvomno aktivno nasprotovale in njegovo delo poizkušale uničiti. Po drugi strani bo to priložnost za milijone po celem svetu, ki jo le-ti čakajo.
Obstoječe sile ljubezni in dobrovoljnosti, ki se pojavljajo v razpršeni in neorganizirani obliki po vsem svetu in ki so do sedaj na veliko spale in neučinkovite, bodo pospešeno potegnjene skupaj za oblikovanje združenega telesa, ki bo sposobno prebuditi in uporabiti to spečo moč pri vodenju Človeštva, do njegove večje usode v Novi Dobi.
Njegovo delo bo hkrati tudi olajšano do znatne mere ker bo našel skupine in posameznike v vsaki skupnosti in državi, ki bodo le stremeli k izkoriščanju naravne sile pri služenju Njemu v dobro človeštva.
Kako navdihujoče si je vizualizirati ta prihajajoči dogodek in si domišljati glede priložnosti, ki jih prinaša! Nihče ne ve, kdaj se bo pojavil ta dan – toda morda se bo hitro! Kakšna čudovita izkušnja bo to za te, ki imajo priložnost, da prisostvujejo in da igrajo aktivno vlogo pri materializaciji teh čudovitih vizij!
To je poglavje iz knjige »O življenju in drugih svetovih« by Aart Jurriaanse (World Unity & Service Trust, South Africa) (datum objave: 1969?)
Prevod: http://www.lightinfo.org/AartJurriaanse/ajchrist.htm
