Eden glavnih principov, ki jih je Djwhal Khul (D.K.) neprestano ponavljal v svojem pisanju je bil ta, da se mora človek naučiti, da deli zastonj mnoge darove, s katerimi je bil tako svobodno obdarovan med svojim fizičnim življenjem na zemlji. Ta učenja D.K. so popolnoma zabeležena s strani pisarja Alice A. Bailey med leti 1919-1949, in se jih mora smatrati kot pripravljalno naravo in eden od posebno narejenih ukrepov za gladitev poti za 'ponovno rojstvo' Kristusa.
Človeška sebičnost
Človek je naravno nagnjen k temu, da je sebičen. Objektivno pregledano in vzeto v obzir njegovo ozadje in preteklo zgodovino je to lahko samo pričakovano. Skozi leta se je razvil iz primitivnega stanja, kjer se je dobesedno moral bojevati za svoje dnevno preživetje. Z minevanjem časa in menjavanjem razmer se je človeška rasa rojevala in umirala in čeprav je bil potek človekovega razvoja okarakteriziran z mnogimi nihanji, vključno z nekaterimi opaznimi ponovitvami iste napake, je določenim rasam vseeno uspelo dvigniti nivo na kulturne nivoje, ki so daleč presegali te, ki so vladali pred nekaj milijoni let. Toda čeprav življenje v civilizirani skupnosti lahko smatramo relativno varno in dobro zaščiteno je kvaliteta sebičnosti z upoštevanjem mnogih aspektov osebnega dobrega počutja ostala ena od izrazitih človeških lastnosti. Sedaj se lahko pojavi vprašanje, če bi naj ta prej kot okusna kvaliteta bila pripisana vladajočemu ekonomskemu in družbenemu tekmovanju s katerim se nenehno sooča na vseh nivojih ali moramo na obstoječi tekmovalni duh rajši gledati kot na izraz njegove naravne sebičnosti?
Do kakršnega koli zaključka nas vodi to sitno vprašanje, se zdi, da obstaja malo dvoma, da v bolj razsvetljenih ciklih modernega skupnega življenja obstaja tendenca nasproti svobodnejšemu izrazu altruizma in nesebičnosti. To se verjetno dogaja zaradi povečane zavesti, da človeško bitje oblikuje integralni del, ne samo njegove neposredne družine, družbe ali rase, temveč človeštva kot celote. Obstaja tudi rastoče zavedanje, da ta večja enota, vključno z njenimi mnogimi soodvisnimi komponentami, ostaja v konstantnem stanju evolucije proti nekemu višjemu cilju. Če bi naj dosegli ta cilj brez nepotrebnega odlašanja potem odgovornost počiva nad vsakim sestavnim delom, ne glede kako očitno brezpredmetno je prispevati ne le njegov pravični delež, temveč skrajni s katerim je sposoben promovirati človeške odnose.
Razumevajoči dejavnik na katerem morajo neizbežno temeljiti boljši človeški odnosi je ta z božansko navdihnjeno Energijo Ljubezni. Ta energija vsekakor najde izrazni način na mnoge načine in je motivirajoča moč za takšnimi kvalitetami kot dobrovoljnost, razumevanje, prijaznost, odpuščanje, žrtvovanje in tudi pobuda za služenjem in deljenjem.
Za današnje namene naj se osredotočimo na ta impulz za deljenje, ki je spontano postal opazen v mnogih organizacijah in skupnostih po vsem svetu. To deljenje vsekakor ni omejeno na materialne koristi s katerimi je človek bil blagoslovljen in katere so z mnogim spoštovanem postale bistvene za obstoj. Priložnosti deljenja z drugimi je potrebno zapaziti praktično na vsakem področju življenja. Tako deljenje radosti življenja z drugimi le služi za razmnoževanje teh radosti, kjer deljenje nekogaršnje bede z odnosi ali sočutnimi prijatelji kot pravilo pomaga pri ublažitvi bolečine.
Enkrat, ko preverimo radosti nesebičnega deljenja le-te delujejo nalezljivo, dokler ni dosežena stopnja kjer pripravnik čuti hrepenenje za deljenjem vsega s čimer razpolaga s svojim tovarišem sočlovekom. Ko je dosežena ta stopnja v razvoju, postane pomembno, da takšen strežnik obdrži primerni občutek za ravnotežje in ko mora na to gledati, da je njegovo dajanje sprejeto z razločevanjem in uvidevnostjo. Nepremišljenost in pogosto čisto čustveno deljenje lahko pod določenimi pogoji naredi prejemniku več škode kot dobrega, če le-ta še ni pripravljen spoštovati ali pravilno uporabiti tega kar mu je ponujeno.
Nepremišljeno deljenje
Najprej naj se opozori, da je potrebno jasno prepoznati, da so nagrade v življenju različne narave in so lahko fizične, čustvene, mentalne ali duhovne. Vrednost, ki je pripeta k tem fazam bo na veliko določena z vladajočimi razmerami in s stopnjo razvoja, ki je bila dosežena. Za manj napredne bo kriterij bogastva seveda posedovanje denarja in svetovnih dobrin za zagotavljanje čustvenega in fizičnega udobja in veselja, ki se da pridobiti skozi takšna sredstva. Na nekaj višjem nivoju razvoja bo sledila stabilna sprememba v vrednotah, kjer bo človek pripenjal vedno manj bistvene vrednosti materialnim elementom in bo raje dajal prednost bolj subjektivnim mentalnim vrednostim. Z doseganjem še naprednejših faz bodo interesi v fizičnem, čustvenem in mentalnem svetu izpodrinjeni s tem kar je duhovno, materialnim sferam bo le še dana zadostna pozornost, da se zagotovi upravljanje s fizičnim instrumentom z razumljivim stanjem zdravja in udobja.
Odkrili boste, da čeprav je možno dobiti velik užitek iz deljenja tega kar je materialno ali čustveno z drugimi, bo tudi to preseženo enkrat, ko lahko lahko delimo s človekom mentalne in čustvene pridobitve. Ob spoštovanju tega pa je vseeno potrebno povedati opozorilo, da bi se izognili resničnemu razočaranju. Če se pogosto zgodi, da po je vztrajnem naporu pripravnik nagrajen z nekaj globoke življenjske resnice. Navdušen nad temi novimi odkritji želi deliti to novo pridobljeno luč s temi, ki so mu blizu in so mu dragi, vendar pa v mnogih primerih odkrije, da le-ti še niso dosegli stopnje, kjer lahko prepoznajo in cenijo te višje resnice kakršne so. Njegov novo odkriti koncepti so lahko posledično omalvaževani ali zavrnjeni s prezirom.
Deljenje blaginje
Toda naj se povrnemo k vprašanju deljenja produktov Zahodne blaginje s predstavniki Tretjega sveta. V principu je ta cilj občudovanja vreden, toda za njegovo izvedbo se ne bo v večjem poskrbelo.
Da začnem s tem iz česa je ta blaginja sestavljena? Trenutni razmislek bo prinesel spoznanje, da je obilo denarja in dobrin le emblem ali produkt uspešnega ekonomskega in socialnega obstoja, ki je ustanovljen s podpretim naporom in težkim delom, ki se opravlja z inteligenco in presojo osnovnih sestavin, ki sestavljajo naravno okolje. Skrivnost leži v prilagoditvi obstoječih darov narave, ki so sestavljeni iz mineralov, zemlje, klime, rastlinskega in živalskega življenja za najboljšo korist, z dajanjem potrebne pozornosti koordinaciji in tako zagotavljanju, da v teh procesih ustvarja minimalno uničenja in porabe. Da bi dobili maksimalne rezultate iz razpoložljivih sestavin narave, zahteva učinkovito rabo zbranega znanja in primernih tehnik, ki se kombinirajo z relativno visoko stopnjo inteligence.
Odkrito bo, da so mnoge zaostale dežele obilno preskrbljene z naravnimi priložnostmi zemlje in klime, da ustvarjajo in pokrivajo vse svoje potrebe po hrani. Kot dodatek so zelo pogosto dostopni osnovni minerali, na katerih je moč osnovati cvetočo industrijo. Kot pravilo, pa jim manjka osnovnega izobraževanja in znanja.
Mnoge od teh dežel so nedavno dosegle politično neodvisnost in so pogosto neizkušene skupaj z mentalno nezrelostjo, še vedno so v bolečinah učenja kako naj učinkovito upravljajo z zamotano tehnologijo, administracijo in vodenjem.
Primarna potreba teh narodov je primerna izobrazba in tehnični trening in to je tisto kjer bi bolj napredne države lahko igrale njihovo vlogo z deljenjem razpoložljivega znanja in hkrati z zagotavljanjem boljših priložnosti za samo razvoj.
Pogoji sveta so kompleksni, tako da moramo biti pazljivi pri posploševanju. Nanašajoč se na kombinacijo nesrečnih okoliščin, obstaja dandanes veliko število človeških bitih, ki vsakoletno umrejo zaradi lakote in revščine – življenja, ki bi jih lahko enostavno rešili s časovno in učinkovito prerazporeditvijo nekaj svetovnih presežkov rezerv hrane, ki bi jih kombinirali z osnovnimi oblikami zaščite in omogočanja higiene. To so instance, kjer bi ti, ki si lahko to privoščijo morali narediti korak in zagotoviti potrebno pomoč za vzdrževanje teh revnih ljudi živih in tudi za izboljšanje njihovih razmer v naporu, da se postavijo pokonci, ne le fizično temveč tudi čustveno in mentalno iz mučnega stanja v katerega so potonili. Prišel je čas, ko na tem našem svetu ne bi nihče smel dovoliti, da ljudje umirajo od lakote in izpostavljenosti, ne glede kakšen je njegov socialni položaj ali funkcija. Sramotno je, da mora takšna pomoč preveč pogosto biti predmet političnih spletk in manipulacij.
Naravni viri
Nazadnje obstaja vprašanje pravičnega deljenja naravnih resursov med narodi sveta, ki so bili tako svobodno dani ljudem. Neracionalna in distribucija brez predsodkov takšnih resursov je v preteklosti že vodila do neskončnih vojn in to se bo nadaljevalo, razen če lahko najdemo zadovoljujoče rešitve. Na srečo se povečuje prebujanje mednarodnih organizacij, ki se zavedajo nevarnosti teh težav. Kot primer se lahko omeni, da je bila zbujena določena pozornost te dni spečemu bogastvu, ki leži skrito v oceanih, posebno zaradi njegovega rastočega potenciala, kot bogatega vira različnih mineralov, ki vrednostno obljubljajo, da visoko presegajo te od dobro znanih ribjih resursov. Te stvari že dvigujejo pozornost, toda za upati je, da je v prihodnosti mogoče bolje napredovati z odstranjevajem blokov, ki ovirajo in so se do sedaj pokazali kot nepremagljivi med potekom mednarodnih razprav.
Glavna težava je, kot se zdi, neukrotljiv odnos, ki so ga sprejele mnoge države, ki želijo zagotoviti zadrževanje glavnih delov v teh transakcijah. Kakor dolgo bodo te razprave okarakterizitane z duhom nacionalnega pohlepa in tekmovalnosti, namesto sodelovanja in pripravljenosti deliti si enakopravno in proporcionalno te koristi za dobrobit človeštva kot celote se zdi, da obstaja majhno upanje zadovoljujoče rešitve.
Tako veliko bi še dalo napisati o principih deljenja, toda toda kar zares šteje je, da če človek želi zares deliti popolnoma v perspektivi koristi Nove dobe na meji na kateri stojimo sedaj, da bo moral preseči velik del svojega naravnega pohlepa in sebičnosti in bo moral pristopiti k življenju in odnosom s sotovarišem človekom z vedno bolj rastočim duhom dobrovoljnosti, altruizma, tolerance in ljubečega razumevanja. Takšen duh bo potem neizbežno prišel do izraza ne le kot pripravljenost, temveč tudi kot prizadevanje za deljenjem vseh fizičnih, čustvenih in mentalnih prednosti, ki jih morda ima življenje shranjenih za njega. Iz takšnega stališča bo še naprej izšla neustavljiva spodbuda deliti duhovno znanje in nagrade, ki se bodo trdno povečevale s posvetitvijo tistemu, ki jih je prispeval.
