Že eone časa in med potekom neštetih inkarnacij se je duša znova in znova vračala v človeški obstoj, da bi pridobila vsako možno izkušnjo, ki jo lahko nudi življenje v fizičnem svetu, dokler po dolgem preteku časa pride stanje, ko se odloči da vstopi na Pot povratka, ki pelje nazaj do Hiše očeta.
To odločitev duše je označil človek, ki je obrnil svoj hrbet samo človeškim aktivnostim in je zakoračil svoje prve omahljive korake nasproti super-človeku ali duhovnemu kraljestvu, kar ezoterično poznamo kot Prvo iniciacijo. To je vstop v peto fazo evolucije, od česar je prva bila mineralna, potem rastlinska, živalska in človeška faza in sedaj je vstopil v duhovno.
Prva iniciacija je stopnja, ko duša prevzema znatno stopnjo nadzora nas fizičnim telesom in ko različnim oblikam presežka, kot požrešnost, pijača in razuzdanost, več ni dovoljen polni nihaj in pridejo v zavest in kontrolo volje ter so disciplinirane s strani duše. To pomeni, da je most med nižjim in višjim umom trdno vzpostavljen in da prehaja ubogljivost mesa vedno hitreje avtomatska.
Mnoge faze napredka bodo zapažene med to zgodnjo stopnjo na Poti iniciacije in to je tako zaradi tega, ker je v začetku mladi iniciiranec priklenjen, da periodično klone prejšnjim apetitom in skušnjavam. In zato je pot Prve iniciacije tako dolga in utrudljiva – vedno je težaven boj in ostane okarakteriziran z mnogimi vrnitvami v isto napako in razočaranji, je polna trpljenja in se pogosto razteza preko več življenj. Kar je pomembno je, da je človek prispel do stopnje kjer se njegova nezadostnost/škoda prepoznajo z njegove strani in ko se kaže voljnost, da se bojuje in preseže te napake in nepopolnosti.
Po drugi strani pa, ker se je učenec začel zavedati zahtev ravne Poti bodo vsi spodrsljaji ali odstopanja od te Poti strogo obsojani in kaznovani, za razliko od tega, ko je še blodil v ignoranci – znanje prinaša odgovornost.
Za razvoj posameznika, ki je našel Pot ni možno položiti težkih in hitrih pravil, ker bo vsak človek sledil svojemu lastnemu vzorcu glede na Žarke, ki vplivajo na njegovo življenje in določajo njegov karakter v okoliščinah, ki jih pripravi usoda. Glavni interes učencev postane osredotočen na samo disciplino in na omejevanje spodrsljajev, ki jih nadzira fizična narava, in tako korak za korakom dobiva premoč nad čutnim telesom. To mojstrstvo nad astralnim telesom je bistveno, ker Druga iniciacija ne more slediti dokler čustva niso dobro pod nadzorom. Zato je med Prvo iniciacijo glavni cilj poosebitev vseh oblik želja, toda, ker se je človek hranil in popuščal tem sebičnim željam skozi mnoga življenja čez pretekla tisočletja, je razumljivo, da ta odstopanja ne bo lahko zadušiti in preseči in da bo ta proces moč izvršiti skozi delo, kar se bo verjetno raztezalo čez več inkarnacij.
Podajanje na pot teh preizkusnih korakov na Poti povratka je včasih simbolično opisano kot »Rojstvo notranjega Kristusa« in sproži doseganje določenih minimalnih standardov pravilnega življenja, razmišljanja in upravljanja. Kal tega notranjega Kristusa, Duše, je bila vedno prisotna, toda bila je speča in se njena prisotnost šele sedaj začenja manifestirati.
Veliko število učencev po svetu je že prestopilo Prvo iniciacijo, bodisi v sedanjosti ali v katerem od prejšnjih življenj. Kristusova zavest postane očitna z oživitvijo duhovnih vprašanj, intenziteto učenja, nagnjenostjo k lastni požrtvovalnosti in ljubeči naravi. Ti možje in žene se zato vdano gibljejo naprej po Poti čeprav bo morda potrebno še več življenj preden bo moč opaziti opazen napredek.
Zaradi tega razloga noben Mojster ne bo sprejel kandidata kot učenca dokler jasno ne pokaže, da se je v njem rodil Kristusov duh. Da bo tak človek še vedno imel mnoge neuspešnosti je le normalno in pričakovano, drugače bi že zasedal višje mesto na lestvici iniciacije. Mojstra torej ne zanimajo le občasna neuspešnost – kar išče je če obstajajo pravi motivi in nameni in če so ti podprti s skrbnim naporom.
Večina teh, ki demonstrirajo prisotnost Kristusovega duha se niti ne zavedajo obstoja ezoteričnih učenj; nekateri so celo ignorantski do Kristusovih učenj. Ta zato niso kriteriji, ki določajo vstop na Pot duha. Ustrežljivost srca je ta, ki šteje, posledična življenjska disciplina in zavestna motivacija s katero človek stremi proti svojemu duhovnemu cilju, ne glede s katerim imenom ta cilj enačimo.
Med Prvo iniciacijo mora učenec dobiti nadzor nad njegovim čustvenim življenjem in edino sredstvo, da bi to učinkovalo je razvoj bolj jasnega mentalnega pristopa in tako omogočiti umu, da izpodrine čustva.
Dejstvo, da je tisoče in tisoče moških in žensk iz celega sveta in iz vseh narodov in ras in načinov življenja že doživelo ali se pripravlja na Prvo iniciacijo je očitno, če pogledamo na duhovno orientacijo širom sveta, kar je z udeležbo dokazano povsod v človeški blaginji, s prikazano vztrajnostjo pri iskanju Svetlobe in v hrepenenju in želji po miru, ki temelji na dobri volji in pravičnih človeških odnosih, med navadnimi ljudmi. Celo na zmedeno stanje svetovne mladine moramo gledati kot, da je v glavnem povzročeno z duhovnim prebujenjem in iskanjem za več Svetlobe. Isto zadržuje dobro za vstajo nasproti kristaliziranim, dogmatizirani in celo materialistični obliki religije, kar se kaže povsod. Ljudje iščejo religijo, ki je vitalna, prilagodljiva razvijajoči zavesti in globoko duhovno, namesto zastalih faz, vsakdanjih besed, ritualov in ceremonij, kar je na veliko postalo prazno in brezpomembno.
Zelo malo učencev, ki so dosegli svojo Prvo iniciacijo se zavestno zavedajo tega ali spoznajo, da so ezoterično morda smatrani kot učenci Mojstrov. Da so dosegli to stopnjo je razvidno iz njihovih življenjskih aktivnosti, njihovih idealov, motivov in ciljev in njihove dobrovoljnosti in ljubečega razumevanja nasproti njihovim soljudem. Večina teh posameznikov bi bila presenečena, če bi jim povedali, da so že prisostvovali Prvi iniciaciji.
Posameznik, ki je zaključil s prvim korakom – pa čeprav nezavedno – bo doživel velike spremembe v svojem splošnem pogledu na življenje, pogled v njegov odnos glede njega samega in glede sotovariša človeka se bo radikalno spremenil. Prisotno bo rastoče zavedanje o dualnosti obstoja – njegovo življenje je bilo dosedaj osredotočeno na osebnost in okarakterizirano s sebičnim stremljenjem za materialnimi cilji, toda temu bo sedaj vedno bolj nasprotovano z duhovnimi spodbudami duše.
Tibetanec izpostavlja, da je sedmi žarek sedaj v procesu nadomeščanja šestega, kot eden nosilnih Žarkov energije, ki bodo upravljali s svetovnimi pogoji med Vodnarjevo dobo. Ena izrednih kvalitet tega Sedmega žarka je, da operira kot sintetizirajoči posrednik med duhom in snovjo. Kar zadeva človeštvo se bo ta karakteristika odražala z močnim vplivom, ki ga uveljavlja v odnosu do duše in osebnosti in tako pelje do nastanka »Novega človeka« v vedno številčnejši zasedbi. DK izjavlja, da kakor danes obstajajo Prvi iniciiranci, ki jih štejemo v tisočih, bodo obstajali v milijonih v začetnih delih naslednjega tisočletja; nič ne bo moglo zaustaviti te aktivnosti; kar bo oblikovalo del preobrazbe človeštva in vzpostavitev novega svetovnega reda; z njegovo radikalno spremembo v človeških odnosih; kar bo vodilo do boljšega sveta in miru na Zemlji.
Prevod: http://www.share-international.org/archives/AgelessWisdom/aw_ajbirth.htm
