Dveh konceptov, jasnosti in miru, ne smemo mešati. Mir je stanje začasne narave in se nanaša na svet občutij, ki je občutljiv na nemir. Kjerkoli obstaja napredek, na katerem koli področju, je potrebno, da bo vsak naslednji korak označen s spremenjenim stanjem in posledično z motnjo oz. nemirom. Evolucija mora neizbežno voditi do točk krize, da razblini že prej obstajajoča stanja in do zamenjave ali rekonstrukcije novih. Vse to se mora odražati v nemirnih stanjih in ne bo okrarakterizirano z mirom, toda učenec se mora naučiti doživljati vse takšne spremembe s popolnim mirom.
Da bi razvil stanje jasnosti mora učenec najprej pridobiti nadzor nas njegovim astralnim telesom, ker je jasnost ta globoka mirnost, ločena od čustvenega pretresa, s katerim se razlikuje učenec katerega um je 'držan mirno v svetlobi' s strani drugih učencev. Njegovo fizično življenje je morda označeno z nasilnimi aktivnostmi in vsi njegovi plani so morda vznemirjeni s predvidenimi okoliščinami, toda nič od tega naj ne bi vznemirilo njegove jasnosti, ki »stoji čvrsto, v ravnovesju v zavesti duše.«.
Jasnost je pogosto obdana z radostjo, ki je čisti indikator, da duša vodi takšno življenje.
Glavni cilj duhovnega treninga je ustvarjati učence s povečano kapaciteto služiti, in tako graditi mostove, ki omogočajo Mojstrom, ki so imajo dostop do človeštva, da jim nudimo instrumente, ki se jih da uporabiti za nesebično služenje.
Nesebičnost je posvečena služenju sočloveku; označuje ljubeče razumevanje učenca, ki se identificira z interesi sočloveka rajši kot s svojimi lastnim interesi.
Učenec se mora zato naučiti služiti s popolnim samo odrekanjem. Mora si prizadevati doseči stopnjo skrajne samo pozabljivosti; pozabiti preteklost in vso bolečino in radost, ki jo je prinesla, pozabiti mora osebni jaz z vsemi svojimi materialnimi in čustvenimi zahtevami in preprosto stremeti k življenju radostnega in uravnoteženega služenja. Naučiti se mora služiti brez misli nase, dajati moč in ljubezen brez sklicevanja nase, niti v srcu ali umu, samo služenje kot duša – »posedovati nič in zahtevati nič za ločeni jaz«; postati preprosto nesebičen kanal Ljubezni in Svetlobe.
Ena od bistvenih zahtev učenca medtem, ko napreduje vzdolž Poti je vzgojiti zmožnost delati sam in za to bo rabil pogum. Neizbežno in dosledno bo izpostavljen polemikam teh, ki ga obkrožajo – njegovimi odnosi, prijatelji in sodelavci, njegovimi religiozni kontakti in splošno javno mnenje. Zelo pogosto bo potreben pogum, toda moral se bo naučiti storiti pravo stvar kot jo bo videl, glede na svoja odkrita prepričanja, ne glede na to, če zadeva ob mnenja teh, ki so mu dragi ali z mnenji svetovnih avtoritet. Mora se naučiti pristati pri svojih lastnih zaključkih, ki temeljijo na duhovni skupnosti in razsvetlitvi iz svoje lastne duše kar se pripravlja skozi študij in meditacijo.
To je točka, kjer tako mnogim spodleti – nimajo poguma v podrobnostih slediti diktatu Notranjega Glasu in zmanjka jim poguma, da bi izgovorili in povedali te stvari za katerimi duša stremi, da bi se izrazile. Edini način za posvečenega učenca je, da se tretira ob vsakem času takšnega kot je vedno, pod pogoji, da mu je lahko odločitev in oprema na razpolago in potem podrediti sebe, svoje zadeve in svoj čas potrebam časovne enote in služiti ukazom svoje duše.
Če učenec doseže svoj cilj bo potreboval nepopustljivo in potrpežljivo vztrajnost. »ki ne jemlje v obzir ne časa ne ovir«. To je ta zmožnost podpiranja napora, ki pogosto dvigne nevsiljivega delavca nad njegovega odličnejšega součenca, ki morda pritegne več oči javnosti, toda ki nima sposobnosti hoditi sistematično vzdolž označene poti.
Vedno si zapomnite, da poraz nikoli ne prepreči uspeha, in da je to zaradi neomajne in vnaprej določene vztrajnosti, da se bodo težave razblinile in bo duša okrepljena. Skrivnost uspeha leži v neosebni in neustrašni vztrajnosti za dosego naloge, ki je bila dodeljena.
Učenčeva trdnost je nad vsem določena z njegovim pogumom in vztrajnostjo – njegovo močjo vztrajati, v vzdrževanju neomajnosti, ostati pri svojih stališčih in potem iti naprej neustrašno naproti dosežkom svojega cilja.
V življenju vseh učencev morajo zanesljivo priti te ciklične periode teme, ko se luč njegovega svetilnika začasno zatemni in ko nič ne ostane kot le vztrajati brez pritožb in zvesto vztrajati pri svojem delu, ne glede na njegove odklone in na silovitost njegovega notranjega nemira. S sledenjem tej proceduri in zagotavljanjem lastnih naporov, ki so podprti z ljubečo skrbjo nasproti njegovemu sotovarišu človeku, bodo vse njegove težave sčasoma prešle in nič ga ne bo moglo ustaviti.
Deljenje in dajanje
Vsi učenci bi se morali naučiti dajati. Učenec prepogosto polaga poudarek na to, kar lahko pričakuje, da bi prejel, če bo sledil poti duhovnega razvoja, namesto, da bi bil poudarek na priložnostih za služenje, ki se mu bodo odprle z deljenjem in dajanjem vsega kar ima.
Eden prvih znakov prebujenja duše je preokret človekovih sebičnih nagnjenj. To se izrazi s povečanim občutkom odgovornosti nasproti drugim in v nekaterih ozirih predvideva položaj kot skrbnik svojega brata, ker se začne zavedati, da so njegov lasten napredek, zadovoljstvo, mir v mislih in celo blaginja tesno povezane z bratovo. Jasnost zavesti ne ostane omejena na posameznika, temveč jo vedno bolj demonstrirajo v skupinah, organizacijah in celo narodih, kjer mnoga gibanja vznikajo z izključnim ciljem promoviranja ali dvigovanja blaginje človeka. Vedno bolj tudi spoznavajo zavest posameznika, skupine in narodov, bratstva človeka, da lahko dajo in delijo kar imajo, namesto sebične lakomnosti in zadrževanje vsega za njihovo lastno korist.
Ni večjega darila, kot to, da vas vodi čisti nesebičen in ljubeč duh s sposobnostjo in spodbudo dajati in deliti nesebično vse kar je življenje obilno dalo človeku na razpolago. »Tem, ki dajo vse, je dano vse«. Neposvečen si ne more predstavljati radosti, ki se jih odreka s tem, ko ne deli vsega kar ima z drugimi.
Največje daritve, ki jih učenec lahko najprej deli in niso v prvem planu materialne narave. Ne, dosti več, vredno so kvalitete ljubečega srca, zvestobe in prijateljstva, sočutja in razumevanja in nenazadnje sposobnost služenja človeštvu z obogatenim umom skozi študij, služenje in duhovni stik - duhovnim deljenjem.
Prevod: http://www.lightinfo.org/AartJurriaanse/aj-attributes-disciple.htm
