SPOMINJANJE JAZA
Spominjanje Jaza, posameznikove prave narave,brez celo najmanjšega obotavljanja je ugledna narava resničnega jnanija.
S tvojo zavestjo se drži trdno in nikdar ne zapusti osnove, tvoje resnične narave, Vrhovnega, ki ga ni moč ne držati, ne opistiti.
Ali jje Jaz nekaj, kar je daleč stran, česar se moraš dotakniti? Višji Jaz obstaja kot eno vendar pa to niso le misli, ki povzročijo, da čutiš.
O njem ne moreš niti misliti, niti ga pozabiti.
Drugo kot misel o Jazu, katerakoli druga misel, ki jo povežeš z njim, je le mentalni konstrukt, tuj temu Jazu.
Misliti o Jazu je vztrajati kot ta spokojna zavest. Padamo, resničnega swarupo, se ne da niti spomniti, niti ga pozabiti.
Jaz je samo-razsvetljujoč brez teme in svetlobe in je resničnost v kateri se sam manifestira. Zato, posameznik ne bi smel premišljevati o njem kot o tem ali tistem.
Vse takšne misli bodo končale le v vezanosti. Hliniti meditacijo na Jaz je ko, um prevzame 'obliko' Jaza. V sredini srčne votline je čisti Brahman neposredno manifestiran kot Jaz v obliki 'jaz-jaz'. Ali lahko obstaja večja nevednost, kot misliti o njem na večkratne načine, brez vedeti tega kot omenjenega prej?
-Padamalai p 76, 77