Gledaj resničen Jaz in potem bo ta zmeda s telesom izginila.
Dokler ta resnica ni spoznana, bo obstajalo to veliko žalovanje zaradi napačne idenitikacije. Rojstvo in smer in ponovno rojstvo te če pripravita do tega, da preiskuješ vprašanje in odkriješ, da rojstva in ponovna rojstva ne obstajajo: nanašajo se na telo in ne na Jaz.

S: Ali vidiš mrtve?

M: Da, v sanjah.

S: Zakaj duša umre v otroštvu? Ne zdi se prav, ker ni imela dovolj življenjskih izkušenj, da bi dosegla spoznanje.

M: Ne poznaš otrokovega vidika ! Tvoje preprosto prihaja iz intelekta. Mi in naši otroci smo vsi od Boga in v Bogu
Bog poskrbi o nas in za naše otroke.

S: Kaj pa po smrti?

M: Vprašuj se najprej, "Kdo ali kaj je to, kar je bilo rojeno?"
To je telo, ne ti. Zakaj skrbi o stvareh onstran tebe, kot smrt, ko pa je tvoj Jaz tukaj in prisoten?

- Sri Ramana Maharshi, Zavestna nesmrtnost, s.. 118

Dejstvo je, da si ignorantski do svojega blaženega stanja.

Ignoranca se pojavi in potegne tančico čistega Jaza, ki je blaženost. Poizkusi so usmerjeni le, da odstranijo to tančico nevednosti, ki je le znanje. Napačno znanje je napačna identifikacija Jaza s telesom, umom, itn. Napačna identfikacija mora oditi in potem ostane Jaz sam.

Zato je Spoznanje za vse; Spoznanje ne dela razlik med temi, ki si prizadevajo. Prav dvom, če lahko spoznaš in predstava 'nisem spoznal' sta sama po sebi ovire. Osvobodi se tudi teh ovir.

- Maharshi's Gospel

S: Kaj naj bo um odstranjen ali presežena relativna zavest?

M: Um je po naravi nemiren.
Začni ga osvobajati od njegovega nemira tako, da mu daš mir;
osvobodi ga motenj;
potem ga treniraj,
da naj gleda navznoter in naredi iz tega navado.
To narediš tako, da ignoriraš zunanji svet in odstraniš ovire do miru v umu.

S: Kako se odstrani nemir iz uma?

M.: Zunanji stiki - stiki z objekti, ki so drugačni od samih sebe - naredi um nemiren.
Izguba interesa v ne-Jaz, (vairagya), je prvi korak.
Potem sledijo navade introspekcije in concentracije.
Okarakterizirane so z nadzorom zunanjih čutil, notranjih sposobnosti ipd. (sama, dama, etc.), kar se konča v samadhiju (nemoten um).

- Sri Ramana Maharshi, iz Govori s Sri Ramana Maharshijem, Pogovor 26.

On, ki se preda Jazu, ki je Bog, je najčudovitejši podanik. Predati se Bogu pomeni ostati nenehno v Jazu, brez, da bi dal prostor dvigovanju drugih misli kot le na Jaz. Katerakoli bremena so predana Bogu, jih On prenaša. Ker vrhovna moč Boga naredi, da se vse stvari premaknejo, zakaj bi potem mi, brez tega, da bi se jim podvgli, nenehno skrbeli z mislimi o tem, kaj bi bilo potrebno narediti in kako ter kar ne bi smelo biti narejeno in kako ne? Vemo, da vlak prevaža vsa bremena, torej, potem ko se vkrcamo nanj, zakaj bi potem morali nositi  našo malo prltjago na glavi in se pri tem počutili neudobno, namesto, da bi jo položili dol na vlak in se počutili sproščeno?