Bhagavan:

Koncentracija pomeni ne misliti ničesar.
Po drugi strani, pa je
postaviti vstran vse druge misli,
ki preprečujejo pogled v našo resnično naravo.
Vsi naši napori so le usmerjeni
v dvigovanje tančice nevednosti.
Seda se zdi težko dušiti misli.
V prerojenem stanju bo bolj težko
priklicati misli.
Pa, a so to stvari, o katerih naj razmišljamo?
Obstaja le Jaz.
Misli lahko delujejo le takrat, ko obstajajo predmeti.
Vendar pa predmetov ni.
Kako sploh lahko vzniknejo misli?
Navada nas pripravi do tega, da verjamemo,
da je težko prenehati misliti.
Posameznik ne bi mogel bitil bolj neumen,
če bi preko mislim nepotrebno vplival nase
vkolikor bi odkril napako

- Sri Ramana Maharshi, Pogovor 398.

S: Torej moram iti nazaj in izslediti vir misli.

M: Prav tako; na ta način bodo misli izginile in ostal bo samo Jaz.

V bistvu za Jaz ne obstaja ne znotraj ne zunaj.

Ta dva sta le projekciji ega.

Jaz je čist in absoluten.

S: To razumem le intelektualno. Ali ni inelekt v pomoč pri spoznanju?

M: Da, do dolečene stopnje.

Klub temu, spoznaj, da Jaz preide intelekt - le-ta mora izginiti, da bi dosegel Jaz.

S: Ali moje spoznanje pomaga drugim?

M: Da, vsekakor.
To je najboljša možna pomoč.

Vendar pa, drugi ne obstajajo, da bi jim pomagal.

Realizirano bitje vidi Jaz, pravtako kot zlatar ocenjuje zlato različnih druguljev.

Ko se identificiraš s telesom, potem le obstajajo le oblike in podobe.

Vendar pa, ko presežes svoje telo, drugi izginejo, skupaj s tvojo telesno zavestjo.

S: Ali je enako z rastlinami, drevesi, ipd.?

M: Ali le-te sploh obstajajo ločeno od Jaza?
Odkrij to.
Misliš, da jih vidiš.
Misel je proicirana navzven iz tvojega Jaza.
Odkrij od koder vznika.
Misli bodo prenehale rasti in ostal bo samo Jaz.

- Sri Ramana Maharshi, Pogovori s Sri Ramano Maharshijem, Pogovor 13.

1.Kaj so značilnosti resničnega učitelja (Sadhuruja)?
Stabilno vztrajanje v Jazu, gledanje na vse z enakim pogledom, neomajan pogum vedno, v vseh prostorih in v vseh okoliščinah ipd.

2. Kaj so značilnosti iskrenega učence (sadsisya)?
Intenzivno stremljenje za odstranitvijo žalosti in doseganje radosti in intenzivna nenaklonjenost vsem vrstam vsakodnevnih užitkov.

3.Kaj so karakteristike navodil (upadesa)?
Beseda ‘upadesa’ pomeni: ‘blizu prostora ali sedeža’ (upa - blizu, desa - prostor ali sedež). Guru, ki je utelešenje tega, kar je označeno z besedami sat, chit, ananda (obstoj, zavest in blaženost), preprečuje učencu, ki je zaradi svojega sprejemanja oblik predmetov čutil služil iz svojega resničnega stanja in je posledično vznemirjen s klofutami radosti in žalosti, da bi nadaljeval tako in ga vzpostavi v njegovo lastno resnično naravo brez razlikovanja.
Upadesa tudi pomeni prikazovanje oddaljenega predmeta prav blizu. Prinešen je domov k učencu, da je Brahman za katerega verjame, da je oddaljen in različen od njega, blizu in ni različen od njega samega.

- Sri Ramana Maharshi, Duhovna navodila

Bhagavam je razložil, da je Jaz ena resničnost,
ki vedno obstaja in da se zaradi njegove luči
vse druge stvari vidne.

To pozabimo in se osredotočamo na vse pojavnosti,
tako na tiste, ko so osebe pristone
in ko jih ni.
oboje, ko osebe nekaj izvajajo kot v gledališču
in ko ni bilo nič izvedeno.

Luč je ta, ki nam omogoči videti dvorano,
osebe in igranje.

Tako zelo smo prevzeti
s premeti ali s pojavnostjo,
ki jo razkriva luč,
da ne polagamo nobene pozornosti na luč.

V prebujenem stanju ali v stanju sanjanja,
v katerem se stvari pojavijo
in v stanju spanja
v katerem ne vidimo nič,
tam vedno obstaja luč zavesti ali Jaza;
kot luč v dvorani, ki vedno gori.

Stvar, ki jo je potrebno narediti, se je osredotočini na tega, ki gleda
in ne na videno,
ne na predmete,
temveč na luč,
ki jih razkriva.

- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem z Bhagavanom, 16.9.1945

Bhagavan:

Želiš iti drugam
in od tam si boš želel
iti na nek drug kraj.

Glede na to stopnjo, se tvoja potovanja ne morejo končati,

Ne spoznaš, da je tvoj um tisti,
ki te vodi na ta način.

Nadziraj to žejo in srečen boš
pa kjerkoli že živiš.

Moj vtis je, da je Swami Vivekananda
nekje govoril zgodbo
o človeku, ki je poizkušal pokopati svojo senco
in odkril, da se je nad vsakim pokrivkom zemlje,
ki ga je položil v grob,
ki ga je izkopal, da bi zakopal svojo senco,
pozneje še vedno pojavila nad novo zemljo;
sence ni mogel nikoli zakopati!

Podoben je primer posameznika,
ki poizkuša pokopati svoje misli.

Posameznik mora zato poizkušati
priti prav na dno
iz katerega misel vznika
in izkoreniniti misel,um in želje.

-. Sri Ramana Maharshi, Zavestna nesmrtnost, Poglavje 15