A ste se že kdaj počutili izčrpano, prazno, izpraznejo ob nekom? A ste že začutili, kako ob pogovoru z nekom postajate prazni? No, to ni samo njihovo. Pomembno je zaznati, kaj se to dogaja. Morda se gre za veliko rano, ki jo nosijo v sebi.

Ljudje nosimo v sebi velike rane, še posebno iz otroštva. Seveda lahko tudi prihajajo iz veliki travm med življenjem. In dobro se je tega zavedati.

Taki ljudje zahtevajo od nas veliko časa, veliko nežnosti, pripravljenosti, skratka vsega.

Ne pozabite, to so ranjeni ljudje, ki v življenju niso dobili nečesa, saj jim tega niso mogli dati oz. vsaj ne na tak način, kot so to pričakovali ali potrebovali sami. Tu ljudje počnejo to, nekateri zavedno, nekateri nezavedno, a v vsakem primeru, če se prenos energije od nas na njih zaključi, se počutijo boljše.

Seveda, to počnejo, da bi se počutili bolje.

Na neki ravni to počnemo vsi, a težava je, da se nekateri zavedamo, kdaj je dovolj oz. prepoznamo, ko se to dogaja, drugi spet ne. In težava nastane, če se poč komunikaciji z njimi več ne počutimo, kot bi se lahko.

Po tem, po komunikaciji seveda, se lahko počutimo izpraznjene, žalostne jezne ipd. Cela paleta takšni in drugačnih čustev lahko to spremlja, kar pa je odvisno, kaj so od nas želeli in kje so od nas zahtevali in vzeli  nekaj, kar jim nismo bili pripravljeni dati.

Vzeli od nas je v tem primeru zelo varljiva beseda, saj se gre na neki ravni za izmenjavo. Mi njim naše, oni nam svoje.

Težava nastane takrat, ko oni hočejo trgovati, mi pa ne, in še vedno vztrajamo v tem, povejmo temu, parazitskem odnosu. Če seveda zaznamo, da se dogaja nekaj znotraj nas, kar nas šibi, ropa, utruja, je na nas, da ta odnos prekinemo, čeprav je dostikrat to izredno težko.

Smo v partnerskem odnosu, kjer se to dogaja, v poslovnem, športnem ,raziskovalnem ipd. A na koncu ni važno, kdo je kje  in kdo je bolj ranjen in kdo manj, kajti če ne prepoznamo tega, kar se pravzaprav dogaja, saj se takrat transakcija izvrši do konca.

V primeru, da se transakcija zaključi, smo odgovorni za nastalo situacijo mi sami. Seveda pa četudi ne, in se vseeno počutimo izčrpani, utrujeni, prazni.

Ona stran je sicer ranjena, a če mi tega ne vidimo, potem bo po nas.

Je že res, da se vsi moramo zavedati sebe, a na svetu je zelo malo takšnih, ki bi se zavedalo sebe, hkrati pa bilo ob tem pazljivih, da drugih ne poškoduje.

Vsi imamo svoje potrebe, a zelo malo jih, med tem, ko sledimo svojim ciljem gleda tudi na druge. To lahko vidimo v ekonomiji, v poslu, v času velikih epidemij, na cesti ipd. In takrat se ne gre za močnejšega, da opazi šibkejšega, čeprav bi se moralo iti prav za to, temveč za to, kdo ohrani sebe.

V situacijah, ko čutimo, da nas žulijo, nam jemljejo nas, našo esenco, naše telo odreagira. Odreagira pač na način, kot je vajeno v takšnih situacijah.

Nekateri odreagirajo z jezo. In če odreagirajo z jezo, se gre najverjetneje za globoko prehajanje njihovih meja, bitje pa jih samo sporoča, da je dovolj, in da se naj odstranijo ali nekaj spremenijo. In če do tega prihaja vedno znova in znova, ljudje pa ne izražajo tega, se bo to potlačilo v spomin našega telesa in bo začelo delovati na podzavestni ravni.

Telo se seveda odzove tudi z občutki izpraznjenosti, utrujenosti ipd. in v takšnem primeru, je zelo dobro, da to povemo, saj se nasprotna stran tega najverjetneje ne zaveda. Zelo težko je pozdraviti rane, če ne veš, da si ranjen. In taki ljudje potem lahko začnejo delati na tem.
Ne gre se torej le za njih, tudi mi smo odgovorni. Moč ima tisti, ki ve, ne tisti, ki je kao močnejši ali bolj zgovoren.

Težava pa nastane, če nas ona druga stran napade iz sovje rane. Dostikrat namreč ljudje ne prepoznavajo, kaj pravzaprav počnejo s svojim ravnanjem. Še več mislijo, da so v popolnosti ok, čeprav jim življenje dostikrat pokaže drugače.

DA bi lahko to povedal nekomu, ki ne želi vedeti, je pomembno, da smo dovolj prijazni, če nam seveda to kar se hoče skozi nas izraziti to dovoljuje, ker je dostikrat jeza, ki prihaja od znotraj kot odziv na ti. »krajo« tako burna, da hoče drugega raztrgati, da mu pomaga videti skozi omejitev.

A težava je v tem, da so včasih oz. zelo pogosto ljudje, ki to počnejo tako zelo obdani z nekim navideznim ščitom samohvale in moči in še marsičesa drugega, da tega ne vidijo in/ali nočejo priznati. Takrat, je potrebno, če želimo še naprej sodelovati z njimi, poiskati rešitev preko katere se to ne bo dogajalo, da bo naša energija odtekala k njim.

Včasih so vse to zelo težke in travmatične situacije za obe strani, ker sodelovanje, ki je v nekem trenutku prinašalo takšne in drugačne sadove, postane kar na enkrat nemogoče in če sodelovanje prekinemo trpita obe strani. Vendar pa je to edina pot, da zaščitimo sebe.