Vse kar pride skozi je razširitev, širitev in razširjanje. Zavest je tako narejena, da lažje shaja sama s sabo. Vse kar počne je namreč namenjeno širitvi, tudi slabe stvari, saj bo iz njihovega semena vedno vzklilo nekaj novega, širitev.
Pa je to dovolj? Je dovolj, da ljudje stremijo k temu, da se nič ne zgodi ali je potrebno, da nekaj naredijo?
Vsekakor je pomembno, da nekaj storijo glede tega. Tudi to, čemur pravijo Prebujenje je del zgodbe, a ne tako, o čemer se pravzaprav pogovarja ves svet. Prebujenje je nekaj drugega. Ni subjektivno, ni individualno. Preprosto je in ne zgodi se zato, ker nekdo želi ali sili. Nikakor.
Zgodi se, ko ljudje dojamejo svojo globoko Resnico, ne tisto, ki jo vržejo drug na drugega s svojimi umovi. Umovi, čustva, ki jih le ti generirajo, občutki, misli, vse to generira nekaj drugega, nekaj povsem drugega.
Pri Prebujenju se gre za čistost, a ne misli, čeprav tudi, temveč misli, ki prihajajo iz srca. Srce je generator misli. In če ni človek povezan s srcem, če le stremi, da si zadovolji svoje sebične namene, potem se ne zgodi nič. Zadovoljeni bodo le sebični nameni.
Kaj pa je pravzaprav sebični namen?
Sebični namen je usoda posameznika, popacana z osebnimi interesi, ki kar kljujejo skozi srce in želijo nekaj, da se ustvari. Srce ni takšno. Srce vedno dopusti, da se zgodi tisto, kar se mora. In to kar se mora, ni v nobenem primeru odvisno od ljudi. Višja volja, višja volja je ta, ki krmili to stvarstvo.
In kako bi prišel do tja, do višje volje. Obstaja pot, pot skozi srce, ne skozi misli in občutke, nikakor ne skozi nižji astral, čeprav te potovanje vodi tu skozi. Da bi prišel tja, kamor moraš, je dobro, da dovoliš, da tisto pride, kajti višnja volja ni nikoli posiljena, izsiljena.
Le-ta je kakršna je, nikoli takšna kot si domišljamo. Je le delček božanske volje in skozi njo se božanstvo, katerega del smo, udejanja, podobno kot se celice v telesu obnašajo v skladu z višjo voljo, torej voljo možganov in višjih funkcij.
Kako torej na Zemlji?
Vse kar je potrebno spustiti je »višjo« voljo naših možganov in se preklopiti na višjo voljo duha, tega, ki sije skozi nas. In kaj je pravzaprav to, kar sije skozi nas?
Nikakor ne samo zrak in svetloba. Vsekakor pa neka nevidna vibracija in še nivoji onstran nje, ki nosijo neverjetne subtilne informacije. Potrebno se je uglasiti s subtilnim, z informacijami, ki jih le-to prinaša in dovoliti, da se odigra to, kar se ima za odigrati.
Včasih je to agresija, ki izbija iz ljudi nižje nivoje, da bo mogel človek priti na višjo subtilno raven, včasih klic po svobodi, čeprav ima človek to vse že znotraj sebe. Vse namreč po čem človek stremi, je že znotraj njega in to po čem stremi je resnica.
