Na dan novega leta je na norveškem stopil v veljavo prebojni zakon, ki legalizira alternativno terapijo za paciente dokler se s tem vnaprej strinja onkolog. Ta zakon je iz Norveške naredil prvo državo, ki je sprejela in v popolnosti integrirala alternativno zdravljenje v svoj
nacionalno financiran sistem zdravstvene oskrbe.
Zakon tudi vzpostavlja prostovoljni javni register alternativnih zdraviteljev, zaračunavanje alternativnih obravnav in smernice, ki predvidevajo pošten in resničen marketing za alternativne terapije.
Zakonodaja nadomešča Medicinski Akt o mazaštvu, ki je dolgo bil trn v peti nacialnih alternativinih terapevtov. Sprejet junija 1936 je medicinski akt o mazaštvu nalagal, da lahko ljudi, z rakom, diabetesom, nalezljivimi boleznimi in tako imenovanimi “resničnimi” boleznimi obravnavajo le usposobljeni zdravniki. Hkrati pa je tudi kontraktno, da lahko le dentisti in medicinski zdravniki predpisujejo zdravila, izvajajo operacije, cepijo in ponujajo pacientom lokalno in polno anastezijo .
Vladni uradniki za zdravje pravijo, da zakon označuje pomembno zmago za Norveške potrošnike, od katerih so 4 od 10 že uporabili alternativne terapije. Uradniki za zdravje pravijo tudi, da bo integracija alternativnih terapij v njihov nacionalni sistem zdravstvene oskrbe pripeljala do večjega pregleda teh terapij in dokončno do večjega zaupanja med potrošniki in njihovega dobrega počutja.
“Potrošniki morajo imeti priložnost da sprejmejo razsvetljujoče in informirane odločitve za zaščito pred rizikom”, je izjavil norveški minister z zdravje Dagfinn Hřybrĺten, proponent alternativne terapije, ki je objavil nekaj let nazaj, da se je ozdravil z akupunkturo med potovanjem na kitajsko. “Pomembni elementi so pošten in zanesljiv marketing produktov zahteva dobre poslovne prakse in etiko, zavezujoče pogodbe med izvajalci ter pravico, da vložijo pritožbe za paciente. To smo uskladili z integracijo alternativnih terapij z dokumetiranimi učinki v vzpoztavljenem sistemu zdravstvenega sistema”
Mehurčki pokajo
Medtem, ko bodo Hřybrĺten in drugi pozdravili spremembo, bodo mnogi tradicionalni in alternativni izvjalci podobno temu imeli svoje zadržke. “Vsekakor je bilo dosti besed napisano v tem delu zakonodaje, vednar pa, da bi njena dejanska vsebina zdržala, je kot, da bi hoteli prijeti milne mehurčke”, je malo pred tem, kot je bil zakon sprejet lanskega decembra povedal Sigrun Kirkeberg Hansen, generalni sekretar organizacije Norveških naravnih terapevtov za norveško spletno stran Alternativt Nettverk.
Za konvecionalne zdravnike je glavni zadržek kako izvajati večino odgovornosti v njihovi novi vlogi kot “vratarja” za alternativno skrb. “Stojimo za idejo, da lahko pacienti v zelo težkih situacijah naredijo, kar si želijo” je povedal dr. Terje Risberg, onkolog na Univerzi v Tromsřu, ki je dobro izkušen glede stanja alternativne terapije v državi, “Vemo, da se mnogi od njih že zdravijo z alternativno medicino Torej je ta novi zakon v resnici le primer soočanja z
resničnostjo.”
“Vendar pa, smo še vedno zelo razburjeni zaradi tega novega zakona, ker nem je naša vlada dala nove odgovornosti.” je nadaljeval Risberg. “Prevzeli bomo te oblike, ki od nas zahtevajo, da povemo da ali ne terapiji o kateri ne vemo nič. To je dosti več papirologije za opraviti in to zahteva dosti več znanja. Morda lahko tudi pridemo v situacijo, ko bomo morda rekli svojim pacientom “Ne, te terapije pa ne morete imeti”. Kako bo to vplivalo na njih?
Risberg je povedal, da vlada ni zagovotvila tečajev za konvencionalne zdravnike, da bi se ukladili s hitrostjo abecede alternativnih terapij. Celo, če bi ti tečaji bili ponujeni, je Risberg povedal, da ga skrbi, da ne obtaja pot, da bi pobotali njegovo absolutno dolžnost, da varuje njegove paciente pred škodljivostjo in znano variabilnostjo nekaterih alternativnih terapij. “Zelo sem zakrbljen glede kitajskih zelišč” je povedal. “Včasih sploh niso čiste. V njih smo našli nekatere čudne stvari.”
Takšna inherentna validacija lahko postane glavna postavka, ko se le-to združi z močjo oglaševanja in vodenja pacientove zahteve. Čeprav nov zakon polaga sedem smernic o marketingu v alternativnih terapijah, mnogi pravijo, da je njegov jezik presplošen in subjektiven in izjavljajo na primer, da bi moral biti marketing teh produktov “trezen” in “stvaren”. Kot je primer s pridevniki, so pogosto odprti široki interpretaciji.
“Na nesrečo je zakon nejasen, ko pride do marketinga do alternativnih medicinskih terapij,” je rekel Terje Vigen, dr.med, generalni sekretar Norveškega zdravstvenega združenja. “Če bo to zares zmaga za paciente / potrošnike se zdi, da je zelo odvisno od etike teh izvajalcev alterntivne medicine in prihodnjega zakona.”
Vendar pa mnogi izvajalci na obeh stranek hodnika pravijo, da verjamejo, da je to točno to, kamor je zakon namenjen v prihajajočih mesecih. “Ta zakon je delo v napredovanju” je povedal Vinjar Fřnnebř, direktor Nacionalnega raziskovalnega centra za komplementarno in alternativno medicino, znanega z norveškim akronimom NAFCAM. “Ko govorim skupinam, vedno pravim, da bo to določeno z dvema do tremi primeri na sodišču. Potem pa se bodo sodišča morala odločiti kako interpretirati besede v zakonodaji.”
Kisel priokus
Za mnoge alternativne izavjalce je nov zakon kislosladek. Na pozitivni strani jim daje njihova integracija v norveški sistem zdravstvene oskrbe večjo legitimnost po letih lobiranja v parlamentu, da bi preklicali Medicinski akt o mazaštvu in jim dali bolj prominentno vlogo v sistemu državne zdravstvene oskrbe.
Vendar pa, pa tem, ko so stopili s svojo boljšo nogo naprej in začeli sodelovati v obširnem, dvostrankarskem nacionalnem pregledu alternativne medicine leta 1990, mnogi izvajalci alternativne medicine pravijo, da se je njihova avtonomnost zmanjšala.
V igri je mehanizem “vratarja”, ki postavlja konvencionalne zdravnike v pozicijo vsevednosti in alternativne izvajalce pod njih v vlogo koristi in zadolženosti. “Perspektiva zakona popolnoma temelji na premisi konvencionalne medicine” je Else Egeland, zdravilec iz Belgije povedal na spletu za Alternativt Nettverk lanskega decembra. “Zakon trdi, da prispeva k miru v umu pacientov, ki iščejo ali prejemajo alternativno zdravljenje. Vendar pa, če resno zboliš, je tu zdravnik, ki se odloči, kako obravnavati bolezen. Tukaj postane svoboda izbire izbira med zdravniškim zdravljenje ali pa brez zdravljenja.”
Za Egelanda in ostale je dokaz v pudingu. Kot pogosto izjavljajo je razlog, da se je tako veliko norvežanov obrnilo k alternativni medicini v prvem mestu to, da njihove čustvene in terapevtske potrebe niso bile zadovoljene s strani sistema zdravstvene oskrbe, ki ga vodi država.
Čeprav mnogi ploskajo v teoriji poizkusu zakona, da vzpostavi prostovoljni register alternativnih izvajalcev, da bi ustvarili zaupanje pacientov, jih večina spozna, da se direktiva ne dotakne težje postavke kontole kvalitete. Da bi se registriral mora izvajalec le biti član vladno prepoznane organizacije, ki vključuje alternativno oskrbo. Ker ne obstaja enakomerno članstvo ali standardi kompetenc med organizacijami, register postane malo več kot
nepopoln seznam članov. Za paciente ne zagotavlja vplogleda v izvajalčevo izobraževanje ali veščino.
Zanimivo, ko so organizacije za skrb za zdravje - konvencionalne in nekonvencionalne - tehtale načrt novega zakona, so mediji in javnost na veliko ignorirali to debato. “To je bila zelo čudna stvar,” je povedal Risberg.
Vendar pa, ko se nov zakon izvaja v prihajajočih mesecih, je norveška vlada jasno dala denar tja, kjer njegova usta. V letu 2004 je oddelek za zdravje povečal financiranje za medicinske in zdravstvene raziskave za 10.5 bilijona kron (1,5 milijona ameriških dolarjev). Od tega povečanja je šlo 7.7 milijona kron (1.1 milijona ameriških dolarjev) za alternativne obravnave - dvig za 5 milijonov kron le v enem letu. To povečanje se ni zgodilo na račun konvencionalnih raziskovalcev raka. Večina nacionalnih raziskav raka je podprta s strani neodvisnega norveškega združenja za rak.
Kot dodatek je norveški raziskovalni svet vzpostavil prej omenjen nacionalni raziskovalni center za komplementarno in alternativno medicino, katerega budget se je podvojil na 5.6 milijona kron (812.500 ameriških dolarjev) v letu 2004. Center je lociran na Univerzi v Tromsř.
Glede na njihovega direktorja Fřnnebrja je NAFCAM naredil velikanske korake pri izgrajevanju raziskovalne infratrukture za bolj sistematične študije alternativnih obravnav. Rekel je, da je njegov center začel financirati donacije, zbirati zanimive zgodovinske primere in razvijati strategije v štirih korakih, da bi bolj realistično ocenili alternativne obravnave. Kot je bilo omenjeno, pred financiranjem NAFCAM v letu 2000 ni bilo prisotnih organiziranih raziskav v
alternativni medicini v državi.
V debati, ki je vodila do novega zakona je norveški minister za zdravje Hřybrĺten rekel, “Obstaja jasno pomanjkanje v ravnotežju v tem kaj ljudje hočejo in tem, kaj jim zdravstveni sistem v tem trenutku lahko ponudi.” Vprašanje je: Ali bo občudovanja vreden norveški poizkus vzpostaviti ravnotežje dokončno rezultiral v večji dobrobiti za konvencionalne zdravnike. alternativne terapevte ali paciente?
—Robert Longtin
Vir: http://jnci.oxfordjournals.org/
Prevedel: Tomaž Flegar
