Orientalska filozofija in tudi moderna znanstvena paradigma pravita, da stvaritev vesolja vsebuje dvojni apekt: svetlobo in temo, nebo in zemljo, pozitivno (+) in negativno (-), solarno (od sonca) in lunarno (od lune). Vzhodnjaki so poimenovali solarni, pozitivni, moški aspekt yang in lunarnega, negativnega, ženskega yin. Ta dva izraza sta v bistvu izraza univerzalnih komplementarnosti in dualizma. Najbolj čist prikaz teh dvojnosti je električni naboj: vsi vemo, da zato, da ustvarimo elektriko potrebujemo pozitiven in negativen pol. Samo skupaj lahko ustvarjata električno moč. Nobene od njiju ni boljši ali slabši od drugega. Ista stvar velja za yin-yang koncept. Yin-a in yang-a ne morete ločiti; njun skrivnosten ritem, njuno subtilno menjavanje ustvarja vse življenje v vesolju.

Orientalska misel ima skrajno enostavne, vendar zelo globokoumne simbole, ki opisujejo to univerzalno izmenjavanje yina in yanga. Simbol, ki ju označuje je dobro poznan t’ai-ki (tai-chi).
Z zelo enostavnimi besedami in z splošnega vidika so glavni pomeni teh simbolov naslednji:

1. Vse kar obstaja v vesolju je polarizirano; sestavljeno iz yanga-solarnega(+) in yina-lunarnega (-)
2. Prisotnost teh komplementarno nasprotnih delov ustvarja napetost. Iz te napetosti se rodi življenje. Za vzdrževanje napetosti (in zato življenja) mora eden od polov prevladati. Ta prevlada vodi do gibanja, spremembe, preobrazbe.
3. Dva pola prikazovanja sta vsebovana v neskončno velikem krogu, ki ju združuje (v zgornji sliki bo moral biti zunanji krog skrajno velik, toda glede na omejen prostor je to v tem dokumentu nepraktično). To simbolizira obstoj transcendenčnega principa, ki nadzira in vlada iz višjega nivoja. Samo na ta način je kreacija možna. Če se transcedentalni princip ne bi podrejal dejstvu, da sta dva pola neločljiva, bi se vrnil v enost, nevidnost in neprikazanost.
4. Vsaka polarnost vsebuje v semenu svoje nasprotje kar pomeni, da je vse relativno. Vse je na nek globok, skrivnosten način svoje nasprotje. Vsak trenutek življenja na nek način vključuje popolnoma nasprotne količine, ki navidezno vsebujejo same sebe. Zelo dobro je poznana dvospolnost (posedovanje moških in ženskih karakteristik) človeškega bitja. Z vrlino tega ravnotežje med moškimi (+) in ženskimi (-) hormoni je možna pri vseh ljudeh ne glede na spol. Moški je prednostno Solaren; njegovo seme (sperma) je Lunarno (-). Ženska je prednostno Lunarna; njeno seme (ovarij) je Solareno (+)

Prestava dveh polov, Solarnega (+) in Lunarnega (-) kot dveh enakosti je idealističen pogled na stvar. Popolno ravnovesje vodi do pomanjkanja napetosti in zato ne manifestacije. V manifestiranih svetovih vedno je in more biti prevladujoč pol. Stanje moči se pojavi, ko sta dva pola zelo blizu popolnemu ravnovesju. Močno pomanjkanje ravnotežja med njima se izraža v slabosti, trpljenju, bolezni, pomanjkanju samokontrole in pomanjkanju moči.
Drugi pomemben vidik je, da je yang centripetalen (giblje se proti središču ali osi) in se premika v energetskem vrtincu, ki se vrti v nasprotni smeri urinega kazalca, medtem ko je yin centrifugalen (giblje se stran od centra ali osi) in se premika v energetskem vrtincu, ki se giblje v smeri urinega kazalca. Yang je princip reda, strukture, zmanjševanja entropije, yin je princip kaosa, pomanjkanja strukture, povečevanja entropije.

Spirala je nabita z večvrstnimi simboličnimi pomeni. Dosti od teh pomenov vključuje dinamično interakcijo med yin-om in yang-om.
Spirala Yang-a izraža sijaj, solarnost, dinamično in optimistično energijo. Ko se giblje vzdolž roke te spirale v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca, je pravzaprav naravno, da doseže središče, ki predstavlja Vir kreacije iz katere se je začelo vse kar obstaja in v kar se bo vrnilo. Spirala yang-a zato predstavlja krožno centripetalno gibanje vračanja v središče.
Spirala yang-a je povezana z gibanjem duhovne evolucije, ki vodi do osvoboditve iz ciklov reinkarnacij, medtem ko je spirala yin-a povezana z gibanjem involucije (zaviranja) in priklepanjem na kolo reinkarnacije z verigo, saj se giblje še bolj stran od središča.
Spiralo je moč pogosto videti v naravi: dobro poznana primer je polževa hišica. Simbolizem spirale je znanstveno utemeljen z matematično teorijo logaritmične spirale in zlatega števila, serije Fibonaccija. Zlato število je odkril italijanski matematik Leonardo Fibonacci (1170 - 1240), ki so ga tudi imenovali Leonardo of Pisa.

Fibonaccijeva števila imajo mnogo zanimivih lastnosti in se na široko uporabljajo v matematiki. Naravni vzroci kot spiralna rast listov na nekaterih drevesih pogosto predstavlja Fibonaccijevo serijo. Korolarnost tega so dobro poznane fraktalne strukture in odkritje fraktalne geometrije.