Duhovno življenje je prazno, popolnoma prazno. Brez mnenj, brez verovanj. Le takrat, ko postaneš prazen, postaneš izpolnjen. Ne poizkušaš dodati novega znanja k temu, kar že si.

Ne poizkušaš se naučiti nekega novega mističnega načina kako postati samo-realiziran. V resnici ne poizkušaš narediti karkoli, da bi našel osvoboditev. Le preprosto izpustiš vse kar si kdaj koli imel.

Če te nekaj muči ali vznemirja med dnevom, med nočjo, ne glede na to, kako upravičeno bi se to lahko zdelo, imaš problem. Sploh ni važno kar dela kdorkoli drug.

Kakor dolgo se počutiš prizadetega, kakor dolgo se počutiš pomanjšanega, boječega, moraš prepoznati, da je to jaz, osebni jaz, ki se tako počuti.

~ Robert Adams (August 4, 1991)