Ljudje vedno privlačimo stvari glede na to, kako se počutimo v svojem telesu in tukaj govorim o tem, kako se počutimo v našem telesu, ne na njem. V telesu pomeni tam v globini naše biti, tam kjer izvirajo naša globoka čustva, tista, ki so že od nekdaj znotraj nas, ne na površini oz. tam, kjer se porajajo čustva iz zunanjega zaznavanja sveta.

Čustva, ki so znotraj nas oz. tista, ki izbijajo iz naše biti je moč zaznati, ko človek v celem svojem telesu in bitju zaznava enako intenziteto tega kar čuti, dočim so površinska čustva lokalizirana in jih lahko določimo kje se nahajajo. Pri tem drugem se gre tudi za razna fizična občutja, ki izvirajo iz površinskih čustev česar pri popolnem čutenju tega kar prihaja od znotraj ni, in ko se človek nahaja v popolni harmoniji sam s sabo, s svojimi notranjimi čustvi, takrat se nahaja v fazi dopuščanja, kjer lahko stvari pridejo do njega, saj jih takrat zaznava.

Človek se je vedno spraševal kaj naj bi bilo tisto, kar bi mu naj prineslo harmonijo samega s sabo. V mnogih primerih se niti ne gre za vso obilje, ki bi ga občutil na zunaj. To je dostikrat le zapolnjevanje notranje praznine, ki pa ni in ne more biti učinkovita, če notranje praznine ne zapolniš odznotraj.

A za zapolnjevanje notranje praznine se je potrebno poglobit vase, kar je čisto logično, kajti če želiš nekje nekaj narediti je potrebno do tja tudi priti, da lahko začneš tam delati spremembe. Mnogi se sprašujejo kako to storiti in mnogi tudi govorijo o tem kako to storiti. Vendar pa ima vsak od nas svoj lasten način, ki mu ga pripravi življenje za to potovanje in ravna ta je tisti, ki ga je potrebno odkriti.

Pot navznoter je čudovita, krasna in obdaja vse tisto, kar je zunaj tega kar doživljamo znotraj. Če človek želi tja je dobro, da začne pozornost umerjati navznoter, a med tem ko to počne se je skoraj potrebno odpovedati delčka pozornosti, ki nas tako mamljivo vabi v zunanji svet, saj je ravno zunanji svet tisti, ki nas odvrača od notranjega sveta. Nedvomno je ob tem tudi pri mnogih potrebno, da se spremeni stališče glede »notranjega« sveta, saj za mnoge niti ne obstaja, kajti ne moreš iti navznoter, če tega ne vidiš oz. ne verjameš.

Vedno vidimo le tisto v kar verjamemo in to je pogojeno z zunanjim svetom oz. s tem kar čutimo na površini. Ko se pa znebimo predsodkov glede notranjega sveta pa nam ta na široko odpre svoja vrata. Takrat je potrebno vstopiti in začeti hoditi po poti, ki jo je za nas pripravil notranji svet. Verjemite, to je prava pot, kajti če kdo pozna notranji svet in njegova pravila, je to ravno notranji svet, ravno on je tisti, ki ve, kje in kaj je potrebno zapolniti, da bomo izpolnjeni. Seveda pa to tudi začnemo zapolnjevati od tam od kjer je potrebno, od znotraj namreč in to počnemo (izpolnjujmo namreč) že samo s hojo po poti, ki nam jo je pripravilo notranje bitje.