Človek lahko raste le ob nemiru, nemir je tisti, ki ga vzpodbuja k rasti saj se z njim ustvarja turbulenca, kroženje, ki je tako nepričakovano, da potisne sistem iz neravnovesja. Komaj ko je v neravnovesju, človek ponovno išče ravnovesje. Iskanje ravnovesja je rast, dogodivščine na tej poti, raziskovanje in učenja pa razvoj, razvoj naše osebnosti, naših pogledov in naše radosti.

Vsak, ki je hodil po tej poti je prišel do spoznanja, ki je vodilo do jasnosti in miru, do notranjega stanja, ki ga človek išče. In ko se cikel konča, ko se usidramo v novo, v nove kvalitete in karakteristike je čas za ponoven odboj v neravnovesje, za ponovno učenje.

Vsak sam je gospodar svojega življenja, vsak sam krmili po njem in vsak sam se odloča kam in kako. Nekateri želijo ostati v ravnovesju, nekateri ne, življenjske okoliščine jih pripeljejo do tega, saj ima vsak od nas drugačno nalogo na svetu. Vsak je prišel na ta svet z drugačno nalogo. In vendar, ko je lekcija naučena, si sam izbira ali bo šel iz ravnovesja ponovno ali ne. To je njegova lastna izbira.