Odločitve so naše lastne kam bomo šli, kaj bomo naredili. To so odločitve, ki so prepuščene naši svobodni volji, našemu umu. A um ne vidi vedno tega, kar si želi bitje, kar si želi človeška duša. Um takrat vidi le tisto, kar sam hoče. Svoje želje, potrebe, nuje in vse kar mu nudi udobje. Ne posluša, ne posluša bitja svojega.

Zato je rast, zato je razvoj. Da človek začne slišati, da začne poslušati, da začne hoditi za temi tihimi navodili kaj in kako. In vendar ima znotraj navodil velik prostor za odločitve, za to kar si želi tudi um, saj sta oba eno, skupaj sta celota. Podpirati se je potrebo, podpirati v polovicah. Moški žensko, brat brata, sestra sestro,…

Življenje je celota, življenje je eno in le kot tako lahko obstaja v ravnovesju, le tako lahko ustvarja harmonijo. Potrebno je biti to kar smo, potrebno je biti del življenja, katerega del smo, saj smo si sami izgradili mesto v njem. Mi sami vidimo kdo smo, kaj hočemo, kaj zmoremo in kam pašemo. Le poslušati je potrebno, poslušati notranje bitje.