17. Zavest objekta je dosežena s koncentracijo, ki temelji na njegovi štirikratni naravi, obliki, skozi raziskovanje, kvaliteti (ali guni), skozi razločujoče sodelovanje, namen, skozi navdih (ali navdušenje); in duša skozi identifikacijo.
Zato bo očitno, da izjava »kar človek misli, to je« (Prov. 23:7) in temelji na okultnih dejstvih. Vsaka oblika vsake vrste ima dušo in ta duše ali princip zavesti je identičen s tem v človeški obliki; identičen v svoji naravi, vendar pa ne v svojem področju razvoja, ali na njegovi stopnji. To je isto enako za velika življenja ali nadčloveške obstoje v katerih človek sam »živi in se giblje in ima svoje bitje« (Act. 17:28) in za katero stanje razvoja se pripravlja.

Kot pripravnik skrbno izbere »predmete« na katerih bo meditiral, si skozi te predmete izgradi lestev s sredstvi s katerimi prispe navsezadnje do brezpredmetja. Kot njegov um pospešeno predvideva meditativno stanje duše se tudi pospešeno podrejajo možgani umu, kot se um duši. Tako se nižji človek postopoma identificira z duhovnim človekom, ki je vseveden in pričujoč. Ta meditativen odnos se predvideva skozi štirikraten proces:

1. Meditacijo na naravo določene oblike, spoznava, da ko si razbija glavo z obliko, da je le-ta le simbol notranje resničnosti, naš celoten otipljiv objektivni svet je izgrajen iz oblike neke vrste (človeške, podčloveške, nadčloveške), ki izraža življenje gostiteljev čutečih bitij.

2. Meditacija na kvaliteto katerekoli določene oblike, tako, da je moč priti do cenjenja njene subjektivne energije. V umu je potrebno imeti, da se za energijo predmeta lahko smatra barvo tega predmeta in zato besede Pantajalija IV, 17 postanejo razsvetljujoče v tej povezavi in služijo kot komentar v tej drugi točki. To se imenuje »razločevalno sodelovanje« in skozi njega učenec prispe do znanja o energiji znotraj sebe, ki je eno s predmetom njegove meditacije.

3. Meditacija o namenu katerekoli določene oblike. To vključuje razmatranje ideje nazaj na ali tiste, ki leži pod katerokoli obliko manifestacije in njen prikaz energije. To spoznanje nosi pripravnika naprej do znanja o tem delu plana ali namena o Vsem kar je motivacijski dejavnik v dejavnosti oblike. Zato skozi del kjer je Celota je koncentrirana in izraz zavesti zavzame prostor, vključno z blaženostjo ali radostjo. Blaženost vedno sledi spoznanju enosti delčka s Celoto. Od meditacije na tatvi, energijami ali principi ali nad tanmatrami ali elementi, ki sestavljajo duha-snov, se konča znanje namena ali plana za mikrokozmično ali makrokozmično manifestacijo in s tem znanjem pride blagoslov.
V teh treh je moč najti soodvisnosti s tremi aspekti, duhom, dušo in telesom in razsvetljujoče učenje za resnega študenta.

4. Meditacija nad dušo, nad Enim, ki oporablja obliko, ki jo energizira v dejavnost in ki deluje vzporedno s planom. Ta duša, ki je eno z vsemi dušami in z Naddušo koristi enemu planu in je skupinska zavest.
Zato skozi te štiri stopnje meditacije nad predmeti pripravnik prispe do svojega cilja, znanja duše in moči duše. Zavestno se identificira z eno resničnostjo in to v njegovih fizičnih možganih. Odkrije, da je resnica, ki predstavlja njega samega skrita v vsaki obliki in v vsakem kraljestvu narave. Tako bo sčasoma prispel (ko je pridobljeno znanje duše) do znanja Celotne duše in postal eno z njo.


Delen prevod knjige. Lahko jo naročte tukaj: http://www.lucistrust.org/