- Alice A. Bailey: Luč duše
- UVODNE-OPOMBE
- Oris-po-postavkah
- BIBLIOGRAFIJA
- YOGA-SUTRE-PANTAJALIJA
- 1. AUM (OM). Sledeča navodila zadevajo Znanost združitve
- 2. Ta združitev (ali Yoga) je dosežena skozi podreditev psihične narave in omejevanje chitte (ali uma)
- 3. Ko je to doseženo, se Yogi spozna prav takšnega kot je v resničnosti.
- 4. Do sedaj se je notranji človek identificiral z oblikami an njihovimi aktivnimi modifikacijami
- 5. Stanj uma je pet in so tesno povezane z užitkom in bolečino: so boleča ali neboleča
- 6. Te modifikacije (aktivnosti) so natančno znanje
- 7. Osnova natančnega znanja je natančna zaznava, natančno sklepanje in natančna priča
- 8. Nepravilno znanje temelji na zaznavi oblike in ne na stanju bitja
- 9. Iluzija leži v podobah, ki zares ne obstajajo.
- 10. Pasivnost (spanje) temelji na negibnem stanju vritisa (na nezaznavi čutov)
- 11. Spomin je zadrževanje tega, kar je bilo znano.
- 12. Nadzor teh modifikacij notranjega organa, uma, ki pride skozi neutrudno prizadevanje in skozi ne navezavo.
- 13. Neutrudno prizadevanje je nenehen napor po zadrževanju modifikacij uma.
- 14. Ko je objekt, ki bi ga naj prejeli dovolj vrednoten in se naporom nasproti njegovemu dosežku nenehno sledi
- 15. Ne navezanost je osvoboditev od stremljenja za vsemi želenimi objekti, bodisi zemeljskimi ali tradicionalni, bodisi tu ali zdaj.
- 16. Zaužitje teh ne navezanosti ima kot rezultat popolno znanje duhovnega človeka, ko se osvobodi kvalitet ali gunah.
- 17. Zavest objekta je dosežena s koncentracijo, ki temelji na njegovi štirikratni naravi, obliki, skozi raziskovanje, kvaliteti (ali guni), skozi razločujoče sodelovanje, namen, skozi navdih (ali navdušenje); in duša skozi identifikacijo.
- Vse strani
15. Ne navezanost je osvoboditev od stremljenja za vsemi želenimi objekti, bodisi zemeljskimi ali tradicionalni, bodisi tu ali zdaj.
Ne navezanost je lahko opisana kot brez žejnost. To je najbojl pravilen okultni izraz, ki ga je potrebno uporabiti, saj vsebuje dvojno idejo vode, simbol materialnega obstoja in željo, kvaliteto atralnega nivoja, katerega simbol je tudi voda. Ideja o človeku kot riba se nenavadno zaključi tukaj. Ta simbol (kot je to primer z vsemi simboli) ima sedem pomenov; dwa se uporabljata tukaj:
1. Riba je simbol aspekta Vishnuja, Kristusovega principa, drugi aspekt božanskosti, Kristusa v inkarnaciji, pa če je to kozmični Kristus (ki se izraža skozi solarni sistem) ali individualni Kristus, potencialni rešitelj znotraj vsakega človeka. To je »Kristus v tebi, upanje veličastnosti.« (Col. I:27) Če bo učenec tudi preučeval ribo Avatarja Vishnuja se bo naučil še več.
2. Riba plava v vodah snovi, podaljšek iste ideje le da se ta prenaša navzdol svojega bolj očitnega izraza, človeka kot osebnost.
Kjer ne obstaja več stremljenje za kakršnim koli predmetom in ko več ne obstaja želja po vnovičnim rojstvom (vedno kot rezultat stremljenja za »izrazom-oblike« ali materialno manifestacijo) potem je resnično brezžejnost dosežena in osvobojen človek obrne vsem oblikam v nižjih treh svetovih svoj hrbet in postane pravi odrešenik.
V Bhagavad Giti je moč najti sledeče razsvetljujoče besede:
» Za posedovalce znanja, združene v vpogledu duše, ki se odpovejo sadovom dela, ki se osvobodijo vezi ponovnega rojevanja, dosežejo dom kjer se nobena žalost ne zadržuje.
Ko bo vaša duša šla skozi gozd zmote, se ti ne boš več oziral nad tem kar bo učeno in kar je bilo učeno.
Ko se bo umaknila iz tradicionalnega učenja bo tvoja duša trdno stala, trdno v vpogledu duše, potem boš dosegel združitev z dušo« (Gita II, 51, 52 in 53.)
J. H. Woods razjasni to v svojem prevodu komentarja Veda Vyase, ki je tukaj dodan:
»Brezstrastje je zavest biti mojster v delu, ki se je osvobodil žeje bodisi videnih ali razodetih predmetov.
Umska stvar (chitta) – če se osvobodi žeje za predmeti, kot jih je moč videti, takšnih kot ženske, ali hrana, ali pijača ali moč, če se osvobodi žeje za predmeti, ki se razodenejo (v Vedah) kot doseganje nebes ali diskarniranega stanja ali razkroj v primarno snov – če celo takrat ko v stiku s premeti bodisi nadnaravnimi ali ne, se, kot lastnost povzdignjenosti, zaveda neprimernosti predmetov – bo imel zavest bitji Mojster…«
Beseda »tradicionalno« nosi učenčeve misli stran od tega, kar se ponavadi smatra kot objekt čutne zaznave v svet miselnih oblik, v ta »gozd zmote«, ki je sestavljen človeških idej o Bogu, nebesih ali peklu. Izhalipev vsega tega in njenega najvišjega izraza v treh svetovih je ta »devachan«, ki je cilj večine sinov človeka. Devachanična izkušnja mora biti sčasoma biti preobražena v nirvanično izpolnitev. Morda bo vredno učencu, da se spomni, da nebesa, predmet pripravnikove želje, kar je rezultat tradicionalnega učenja in vseh formulacij doktrinskih ver ima več pomenov okultistu. Za namen jasnejšega razumevanja bo morda sledeč uporabno:
1. Nebesa to stanje zavesti na astralnem nivoju, ki je koncentracija stremljenja in želja pripravnika za počitkom, mirom in srečo. To temelji na »oblikah miru.« Je stanje čutnega uživanja in ker ga ustvari vsak posameznik sam se razlikuje glede na to kako v njem sodelujejo ljudje. Potrebno je doseči ne navezanost s spoštovanjem do nebes. Nižji jaz prepoznava in uživa in tudi človek, ko oropa samo fizično telo preden preide iz astralnega telesa na mentalni nivo.
2. Devachan, stanje zavesti nad mentalnim nivojem v katerega duša preide ko se izloči iz svojega astralnega telesa in delovanja v njem ali ko je omejena s svojim mentalnim telesom. To je višjega reda kot navadna nebesa in blaženost je bolj mentalna kot to normanlo razumemo v svetu, vendar pa je še vedno v nižjem svetu oblike in bo preseže ko bo znana ne navezanost.
3. Nirvana, to stanje v katero pripravnik preide ko več ni navezan na tri nižje svetove skozi njegovo nagnjenost ali karmo in ki jo izkusi ko je:
a. Prejel določene iniciacije,
b. Se osvobodil treh nižjih svetov,
c. Organiziral njegovo Kristusovo telo,
Absolutno govorjeno ti pripravniki, ki so dosegli ne navezanost, vendar pa niso izbrali, da se žrtvujejo in vstajajo s sinovi človeka, da bi jim služili in jim pomagali tehnično niso Nirvanci. So Gospodarji Sočutja, ki so se zaprisegli »trpljenju« in jih vodijo določeni pogoji, ki so analogni (čeprav ne identični kot) pogojem, ki vodijo ljudi, ki so še vedno vezani na svet oblike.
