10. Pasivnost (spanje) temelji na negibnem stanju vritisa (na nezaznavi čutov)

Nekatere razlage narave vittrisa so mogoče potrebne tukaj. Vrittris so te aktivnosti uma, ki se dogajajo v zavestnem odnosu med uporabljenim čutom in med tem kar je zaznano. Stran od določene modifikacije mentalnega procesa ali trditve glede spoznanja Jaz-Sem-Jaz, so čuti lahko aktivni, pa se jih človek ne zaveda. Človek se zaveda tega kar vidi, okuša ali sliši; pravi »Vidim, okušam, slišim« in to je dejavnost vrittisa (ali teh mentalnih percepcij, ki imajo odnos do peti čutov), ki mu omogočijo, da prepozna dejstvo. S tem ko se umakne od aktivne zaznave čutov, z ne uporabo »zunanje« zavesti in z abstrakcijo zavesti iz periferije v center lahko vnese stanje pasivnosti – pomanjkanje pozornosti, kar ni samadhi Yogija, ne doseganje usmerjenosti v eno točko k čemur stremi učenec yoge, temveč kar je oblika transa. To samo povzročeno utišanje ne da je le škoda zanj, da bi dosegel najvišjo yogo, temveč je tudi pretirano nevarno v mnogih primerih.

Učenci bodo naredili dobro, če se bodo spomnili, da je prava aktivnost uma in njegova pravilna uporaba cilj yoge in to stanje, ki se imenuje »prazen um« in stanje pasivnega z odrezanimi ali posušenimi zaznavami čutnih odnosov ni del procesa. Spanje, na katerega se tu nanašamo ni prehajanje telesa v stanje dremanja, temveč dajanje vrittisov v spanec. To je negacija  kontaktov čutov brez šestega čuta, uma, ki izpodriva njihove aktivnosti. V tem stanju spanja je človek odprt za halucinacije, uliziji, napačnim vtisom in obsedenostim.

Spanja je več vrst in ga je možno razdelati le na kratko in katerega komentar je sledeč.

1. Navaden spanec fizičnega telesa, kjer se možgani ne odzivajo na noben čuten stik;

2. Spanec vrittisa ali teh modifikacij mentalnega procesa, ki postavlja človeka v odnos z njegovim okoljem skozi medij čutov uma;

3. Spanec duše, ki, govorjeno okultno, pokriva ta del človeške izkušnje, ki datira it človeške prve inkarnacije dokler se ne »prebudi« v znanje plana in si prizadeva prinesti nižjega človeka vzporedno z naravo in voljo notranjega duhovnega človeka;

4. Spanec navadnega medija, kjer je eterično telo delno izrinjeno iz fizičnega telesa in je prav tako ločeno od astralnega telesa, kar vnaša stanje zelo resnične nevarnosti;

5. Samadhi ali spanec yogija, rezultat zavestnega znanstvenega umika resničnega človeka iz njegovega nižjega trojnega tulca (kanala), da lahko deluje na višjih nivojih in se pripravlja na neko aktivno služenje na nižjem;

6. Spanec Nirmanakayana, kar je stanje tako intenzivne duhovne koncentracije in osredotočanja v duhovno ali atmično telo, da se zavest, ki je zunaj ne umakne le iz treh nivojev človeške zaznave temveč tudi iz dveh nižjih izrazov duhovne Triade. Za namene tega svojskega in posebnega dela Nirmanakayana »spi«, da vsa stanja ohranijo za tretji ali atmični nivo.