Luč duše

Njena znanost in učinek

Opis Pantajalijevih Yoga suter

S komentarji

Alice A. Bajley

 

 

»Pred tem, kot duša lahko vidi, je potrebno doseči harmonijo znotraj sebe in morajo oči iz mesa postati slepe za vso iluzijo.

Pred tem, kot duša lahko sliši, mora podoba (človek) postati gluha prav tako za kričanje kot za šepetanje, za jok ljubljenih slonov prav tako kot za srebrno brenčanje leta kresnice.

Preden duša lahko razume in se lahko spomni, mora pri srebrnem govorniku biti združena, prav tako kot je model v katerem je oblikovana glina najprej sestavljen v lončarjevi glavi.

Saj bo potem duša slišala in se spomnila.

In potem bo v notranje uho govoril glas tišine.«

 

Povzeto iz: GLAS TIŠINE

UVODNE OPOMBE

 

Znanost Raja Yoge ali »Kraljevska znanost duše« kot je položeno v temeljih njene glavne komponente, Pantajali, bo sčasoma našla svoj največji prikaz na Zahodu. Za to je zaslužno dejstvo – pod cikličnim zakonom – peta glavna rasa (v njeni peti podrasi) se mora neizbežno dotakniti njene najvišje točke. To točko je v ekonomiji ras videti kot primer pravilne uporabe uma in njegove uporabe s strani duše za doseganje skupinskih ciljev in razvoj skupinske zavesti na fizičnem planu.

Doslej se je um bodisi prostituiral k materialnim ciljem ali je le tem kljuboval. Skozi znanost Raja Yoge bo le-ta prepoznan kot instrument duše in sredstvo kjer možgani pripravnika postanejo razsvetljeni in pridobi znanje o teh zadevah, ki zadevajo resničnost duše.

Pod zakonom evolucije uma, ki je peti princip, mora biti peta rasa intimno zaskrbljena z njim, njegova odgovarjajoča peta podrasa bolj intimno kot katerakoli druga. Študenti bodo naredili prav, če bodo imeli v glavi naslednje zapise:

1. Peta glavna rasa …………. Arijska

2. Peta podrasa ……………... Anglo-Saxonci

3. Peti princip ………………. Manas ali um

4. Peti nivo …………………. Mental

5. Peti žarek ………………… konkretno znanje

 

Vse različne Yoge so imele svoje mesto v razkrivanju človeškega bitja. V prvi čisto fizični rasi, ki jo imenujemo Lemurijci, je Yoga, ki bi jo naj takrat uporabljalo človeštvo, bila Hatha Yoga, Yoga fizičnega telesa, ta Yoga, ki vnese zavestno uporabo in manipulacijo različnih organov, mišic in delov fizičnega okvirja. Težava pred pripravniki tega časa je bila slišati človeška bitja, ki so bila takrat malo več kot živali, namen in pomen simbola člveška figure. Zato je v teh zgodnjih dnevih skozi izvajanje Hatha Yoge človeško bitje doseglo portal iniciacije. Ta čas je bil namenjen doseganju tretje iniciacije, kar je imelo za rezultat transkonfiguracijo osebnosti kot najvišji cilj, ki ga je človek lahko desgel.

V Atlantidskih časih je bil napredek človekovih sinov ustvarjen skozi izvajanjem dveh Yog. Prva, Yoga, ki se je imenovala Laya Yoga oz. Yoga centrov, ki so ustvarjali stabilizacijo eteričnega telesa in centrov v človeku in razvoj astralne in fizične narave. Pozneje je iz razvoja čustvenega oz. astralnea telesa izšla Bhakti Yoga, ki se je združila z Laya Yogo in temellji misticizma in vdanosti, ki so bili spodbudna podlaga med to določeno našo korensko Arijsko raso. ki je položila temelje za Bhakti Yogo. Tokrat je bila cilj četrta iniciacija. Tema teh veličasnih iniciacij je opisana bolj na dolgo v prejšnji knjigi, »Iniciacija, človeška in solarna.« Sedaj v Arijski rasi je podreditev mentalnea telesa in nadzora uma prinešena skozi prakso Raja Yoge in je cilj pripravnika peta iniciacija za razvoj človeštva. Torej so imele vse Yoge svoj prostor in so služile uporabnemu namenu in postalo bo očitno, da vsakršna vrnitev k izvajanju Hatha Yoge ali teh praks, ki se posebno ukvarjajo z razvojem centrov, ki so jih prinesli skozi izvajanje razne tipov meditacij in dihalnih vaj je iz določenega aspekta nazadovanje. Odkrito bo, da skozi izvajanje Raja Yoge in skozi predvidevanje, da je točka nadzora, ki jo je moč najti pri človeku, ki osredotoča svojo zavest v dušo, da so druge oblike Yoge nepotrebne, saj višja Yoga avtomatsko vključuje vse nižje v svojih rezultatih, pa čeprav ne pri izvajanje le teh.

Kot se preučuje le-te, bo postalo očitno, zakaj je dan priložnosti šele prispel. Vzhod je ohranil pravila že od nekdaj. Občasno so nam bili na razpolago s temi pravili orientalci (z nekaj pripravniki iz Zahoda) in so nam predložili vejo te zahtevne znanosti. Tako je bila rasi ohranjeno nadaljevanje Skrivne dokrine, starodavne modrosti in tako je bilo zbrano osebje Hierarhije našega planeta. V času, ko je živel Buddha in skozi stimulacijo, ki jo je on ustvaril, je bilo veliko zborovanje Arshatov. To so bili ljudje, ki so dosegli samo-osvoboditev skozi napor, ki so ga vpeljali sami.

To obdobje je v naši Arijski rasi označeno kot klimaks za vzhod. Od takrat naprej je valovanje duhovnega življenja valovalo proti zahodu in sedaj lahko gledamo na odgovarjajoči klimks na zahodu, ki bo dosegel svoj vrhunec med leti 1965 in 2025. Zaradi tega delajo skupaj pripravniki Vzhoda in Zahoda, saj vedno sledijo Zakonu.

Ta prihajajoči impulz je (kot je bil ta v času Buddhe) impulz drugega žarka in ni nobene povezave med njim in katerimkoli impulzom prvega žarka, takšne o kateri je govorila H.P.Bavaltsky. Impulz prvega žarka raste v prvi četrtini vsakega stoletja in doseže vrhunec na fizičnem nivoju med zadnjo četrtino. Interes, ki se sedaj kaže v Raja Yogi in v preučevanju te znanosti in pravilih, ki jih le-ta zagotavlja za človeško razkrivanje je moč opaziti v splošnem trendu tega rastočega impulza drugega žarka. Interes za to bo vedno bolj rastel. Tako pride dan priložnosti.

Obstajajo tri knjige, ki bi jih moral posedovati vsak učenec, Bhagavad Gita, Nova Zaveza in Yoga Sutre, saj je v teh treh zbrana popolna slika duše in njeno razkrivanje.

V Gitti smo si dali (v njenih osemnajst poglavjih) opis duše, Krišne, drugega aspekta v njegovi resnični naravi kot Bog v manifestaciji, kot višek v čudovitem poglavju, ker se razkrije Arjuni, pripravniku [stran xiii] kot duša vseh stvari in točka slave za tančico vsake oblike.

V Novi Zavezi je opisano za nas življenje Sina Boga v popolni manifestaciji, kjer osvobojena od vsake tančice duša v svoji pravi naravi hodi po Zemlji. Postane nam očitno, med tem ko preučujemo življenje Kristusa, kaj pomeni razviti moči duše, doseči osvoboditev in postali v polni slavi Bog, ki hodi po Zemlji.

V Yoga sutrah tam so za nas utelešeni Zakoni tega obstoja in pravila, metode in sredstva, ki – če jim sledimo – naredijo človeka »popolnega, prav kot je vaš Oče v Nebesih popoln.« Tam je za nas korak za korakom razkrivanje postopen sistem razvoja, ki vodi človeka od stopnje povprečnega človeka, preko pripravnika, iniciiranca in mojstra do te povišane točke v evoluciji na kateri sedaj stoji Kristus. Janez, dragi pripravnik je rekel »mi bomo kot on, saj ga bomo videli kot je on« in razkritje duše človeku na fizičnem nivoju deluje inkarnacija kot še večja transformacija. Kristus sam je rekel, da »boste večja dela kot jaz, delali vi«, česar se drži z obljubo »kraljestvo, moč, slava« zagotavlja, da sta naš pridih in vztrajnost zadostna, da nas poneseta po trnovi poti Križa in nam omogočita hojo po tej poti, ki »vodi navzgor po hribu vso pot« na vrh gore Transkonfiguracije.

Kako se bo zgodila ta velika sprememba? Kako človek, žrtev svojih želja in nižje narave postane človek, zmagovalec, zmagovalec nad svetom, meso in hudič? To se zgodi, ko se fizični možgani inkarniranega človeka zavejo sebe, duše in to zavestno zavedanje šele postane možno, ko se resnični jaz lahko »odraža v umskih stvareh.« Duša sama po sebi je osvobojena od objektov in stoji za vedno v stanju izolirane enosti. Človek pa vseeno mora prispeti v inkarnaciji v svojo zavest v fizičnih možganih, do spoznanja teh dveh stanj biti; mora se zavestno osvoboditi od objektov vseh želja in biti kot združena celota, odvezan in osvobojen vseh tančic, od vseh oblik v treh svetovih. Ko postane to stanje zavestnega bitja, kot ga pozna duhoven človek, tudi pogoj zavedanja človeka v fizični inkarnaciji, potem je bil dosežen cilj. Človek ni več, kot ga naredi njegovo fizično telo, ko se identificira z njim, žrtev sveta. Hodi svobodno, s sijočim obrazom (I. Cor. 3) in svetloba njegove pojave sije na vse, ki jih sreča. Njegove želje več ne zamajajo njegovega mesa v aktivnost in več ga ne podjarmlja in premaga njegovo astralno telo.

Skozi brezstrastnost in uravnovešenje parov nasprotij se je osvobodil od razpoloženj, občutij, stremljenj, želja in čustvenih reakcij, ki karakterizirajo življenje povprečnega človeka in je prispel v točko miru. Hudič ponosa, poosebljanje napačno uporabljana mentalne narave in izkrivljena zaznava uma so premagani in stoji osvobojen od treh svetov. Narava duše, kvalitete in aktivnosti neločljivo povezane z nižjo naravo Sina Boga in modrost, ki jo prikaže, ko sta ljubezen in modrost pripeljani skupaj (drugi in tretji aspekt) karakterizirajo njegovo življenje na Zemlji in lahko pravi kot je to povedal Kristus, »Končano je.«

Datum rojstva Pantajalija je neznan in obstaja veliko kontroverznosti glede te snovi. Večina zahodnih avtzoritet piše o datumu med 820 pred našim štetjem in 300 po našem štetju, čeprav ga eden ali dva postavljata po Kristusu. Same Hindujske avtoritete, ki pa naj bi vedele nekaj osnov, pa mu pripisujejo dosti zgodnejši datum, celo tako daleč nazaj kot v leto 10.000 pred našim štetjem. Pantajali je bil združevalec učenj, ki so bila do datuma njegovega nastopa predajana ustno mnoga stoletja. On je bil prvi, ki je zreduciral učenje na pisanje za uporabo učencev in zato se smatra kot ustanovitelj šole Raja Yoga.

Sistem pa je že bil v uporabi od samega začetka Arijske rase. Yoga sutre so osnovno učenje Trans Himalajske šole k kateri pripada mnogo mojstrov modrosti in mnogi učenci imajo esensko in druge šole mističnega treninga in misli tesno povezane z ustanoviteljem krščanstva in zgodnjimi kristjani in temeljijo na istem sistemu in da so bili njihovi učitelji urjeni v veličastni Trans Himalajski šoli.

Tukaj je potrebno izjaviti, da so bile sutre narekovane in parafrazirane s strani Tibetanskega brata in da je bil priložen komentar podan z moje strani in ga je pregledal in komentiral sam Tibetanec. Potrebno je poudariti, da prevod ni dobeseden in ni točna definicija vsakega Sanskrskega termina. Je poizkus postaviti ga v jasno in razumljivo Angleščino, kot je to sploh možno narediti skozi medij tega neelastičnega in nedomišljijskega jezika. Učenec bo morda našel uporabno pri študiranju teh suter, da primerja zapis, ki je tu podan z mnogimi drugimi dosegljivimi prevodi.

 

ALICE A. BAILEY.

New York, May, 1927.

 

Oris po postavkah

KNJIGA I. PROBLEM ZDRUŽITVE

a. Definirani sta višja in nižja narava

b. Obravnavane so ovire in njihova odstranitev

c. Povzetek sistema Raja Yoge

Postavka: Spretna psihična narava

 

KNJIGA II. KORAKI DO ZDRUŽITVE

a. Pet ovir in njihova odstanitev

b. Definiranih je osem pomenov

Postavka: Pomen dosežka

 

KNJIGA III. DOSEŽENA ZDRUŽITEV IN NJENI REZULTATI

a. Meditacija in njene stopnje

b. Triindvajset rezultatov meditacije

Postavka: Moči duše

 

KNJIGA IV.  RAZSVETLITEV

a. Zavest in oblika

b. Združitev oz. zlitje

Postavka: Osamljena združitev

 

BIBLIOGRAFIJA

Prevodov in komentarjev

YOGA SUTER PANTAJALIJA,

Ki so uporabljene pri pripravi te knjige

The Yoga-Sutra of Patanjali .....M. J. Dvivedi.

The Yoga-Darsana.................Ganganatha Jha.

The Yoga Sutras of Patanjali.....Charles Johnston.

The Yoga Aphorisms of Patanjali..W. Q. Judge.

The Yoga Sutras of Patanjali.....Rama Prasada.

Yoga Philosophy..................Tookaram Tatya.

A Compendium of Raja Yoga Philosophy, Rajaram Tookaram.

Raja Yoga........................Swami Vivekananda.

The Yoga System of Patanjali.....J. H. Woods.

 

KNJIGA I.

PROBLEM ZDRUŽITVE

a. Definirani sta višja in nižja narava

b. Obravnavane so ovire in njihova odstranitev

c. Povzetek sistema Raja Yoge

Postavka: Spretna psihična narava

 

YOGA SUTRE PANTAJALIJA.

 

KNJIGA I

PROBLEM ZDRUŽITVE

 

1. AUM. Sledeča navodila zadevajo Znanost združitve
2. Združitev (ali YOGA) se doseže skozi podreditev psihične narave in upora chitte (uma)
3. Ko je to doseženo Yogi pozna sebe in resničnost takšno kot sta.
4. Do sedaj se je notranji človek identificiral z obliko in z njenimi aktivnimi modifikacijami.
5. Stanj uma je pet in so tesno povezane z užitkom in bolečino: so boleča ali neboleča
6. Te modifikacije (aktivnosti) so pravilno znanje, nepravilno znanje, fantazija, pasivnost (spanje) in spomin.
7. Osnova pravilnega znanja je pravilna zaznava, pravilno sklepanje in pravilna prisotnost (ali točno evitentiranje)
8. Nepravilno znanje temelji na zaznavi oblike in ne na stanju bitja.
9. Fantazija leži v podobah, ki zares ne obstajajo.
10. Pasivnost (spanje) temelji na negibnem stanju vritisa (na nezaznavi čutov)
11. Spomin je zadrževanje tega, kar je bilo znano.
12. Nadzor teh modifikacij notranjega organa, um, ki pride skozi neutrudno prizadevanje in skozi ne navezavo.
13. Neutrudno prizadevanje je nenehen napor po zadrževanju modifikacij uma.
14. Ko je objekt, ki bi ga naj prejeli dovolj vrednoten in se naporom nasproti njegovemu dosežku nenehno sledi brez prekinitev potem je mirnost uma (odrekanje vitrisom) zavarovana.
15. Ne navezanost je osvoboditev od stremljenja za vsemi želenimi objekti, bodisi zemeljskimi ali tradicionalni, bodisi tu ali zdaj.
16. Zaužitje teh nenavezanosti ima kot rezultat popolno znanje duhovnega človeka, ko se osvobodi kvalitet ali gunah.
17. Zavest objekta je dosežena s koncentracijo, ki temelji na njegovi štirikratni naravi, obliki, skozi raziskovanje, kvaliteti (ali guna), skozi razločujoče sodelovanje, namen, skozi navdih (ali navdušenje); in duša skoz iidentifikacijo.
18. Naslednja stopnja samhadija je dosežena, ko se skozi na eno točko usmerjeno misel, zunanja aktivnost utiša. Na tej stopnji je um odziven le na subjektivne vtise.
19. Pravkar opisani samadhi preide ne le preko meja pojavnega sveta; ne preide le preko Bogov in teh, ki se ukvarjajo le s konkretnim svetom.
20. Drugi jogiji dosežejo samadhi in prispejo do razločevanja čistega Duha skozi verovanje, ki mu sledi energija, spomin, meditacija in pravilna percepcija.
21. Doseganje tega stanja (duhovna zavest) je pospešeno za te, katera vilja je intenzivno živa.
22. Ti, ki uporabljajo vilje se tudi razlikuje, saj je lahko njena uporaba intenzivna, zmerna ali nežna. V spoštovanju do doseganja resnične duhovne zavesti pa obstaja še ena pot.
23. Z intenzivno predanostjo Ishvari je dobljeno znanje Ishvare.
24. Ishvara je duša, nedotaknjena z omejitvami, svobodna karme in želja.
25. Ishvara, Gurudeva, kal vsega znanja, se razširja v neskončnost.
26. Ishvara, Gurudeva, ki je neomejena s časovno zavestjo, je učitelj prvobitnih gospodov.
27. Gospod Ishvara je AUM (ali OM). To je Pranava.
28. Skozi žvenket sveta in skozi odsev njegovega pomena se najde pot.
29. Od tega pride spoznanje sebe (duše) in odstranitev vseh ovir.
30. Ovire do znanja duše so telesne pomajkljivosti, mentalna inercija, napačno spraševanje, brezskrbnost, lenost, pomanjkanje hladnokrvnosti, napačna zaznava, nesposobnost doseči koncentracijo, neuspeh zadrževati meditativno stanje, ko se ga doseže.
31. Bolečina, obup, napačno uporabljena telesna aktivnost in napačna usmeritev (ali nadzor) življenjskih tokov so rezultati ovir v nižji psihični naravi.
32. Da bi prešli te ovire in njihove dodatke je potrebna intenzivna uporaba uma (ali principa) za nekogaršnjo resnico.
33. Mir chitte (ali umske snovi) je moč prinesti skozi z vadbo sočutja, nežnosti, trdnosti namena in hladnokrvnosti v odnosu do užitka ali bolečine ali nasproti vsem oblikam dobrega in zlega.
34. Mir chitte je tudi prinesen skozi z regulacijo prane ali življenjskega diha.
35. Um je moč izuriti za trdnost skozi te oblike koncentracije, ki imajo odnos do zaznavanja čutov.
36. Z meditacijo na svetlobo ali na sevanje je moč doseči znanje Duha in tako doseči mir.
37. Chitta je stabilizirana in osvobojena iluzije medtem, ko je nižja narava očiščena in več ne popušča.
38. Mir (usmerjenost chitte) lahko dosežemo skozi meditacijo na znanje, ki nam ga dajo sanje.
39. Mir je moč tudi doseči skozi koncentacijo na to, kar je najdražje srcu.
40. Na ta način se njegovo spoznanje razširja od neskončno majhnega do neskončno velikega in od annuja (atom madeža) do atme (ali Duha) je njegovo znanje izpopolnjeno.
41. Zanj so te vrittis (modifikacije substance uma) v celoti kontrolirane, kar ima za posledico stanje identitete z in podobnosti s tem kar je spoznano. Tisti, ki zna, znanje in polje znanja postane eno, le kot kristal prevzame nase barve tega, kar se odseva v njem.
42. Ko prejemnik spoji svet, idejo (ali pomen) in predmet se to imenuje mentalno stanje kritičnega mišljenja.
43. Zaznava brez kritičnega mišljenja se pojavi, ko spomin več ne zadržuje nadzora, beseda in predmet sta nadkriljena in le ideja obstaja.
44. Dva enaka procesa koncentracije, z ali brez kritične aktivnosti uma, lahko tudi uporabimo za subtilne stvari.
45. Veliko vodi v subtilno in subtilno vodi v napredne stopnje do stanja čistega duhovnega bitja, ki se imenuje Pradhana.
46. Vse to sestavlja meditacijo s semenom.
47. Ko je doseženo to nad kontemplativno stanje, Yogi doseže čisto duhovno spoznanje skozi  uravnovešeno tišino chitte (ali umske stvari)
48. Njegova zaznava je sedaj nezmotljivo točna (ali njegov um razkriva le resnico).
49. Ta določena zaznava je unikatna in razkriva to kar racionalni um (preko uporabe pričevanja, sklepov in zaključkov) ne more razkriti.
50. To je sovražno, ali presega vse druge vtise.
51. Ko je to stanje zaznave tudi zadržano (ali odstranjeno) potem se doseže čisti Samadhi.

 

PANTAJALIJEVE YOGA SUTRE

KNJIGA I

PROBLEM ZDRUŽITVE

 

1. AUM (OM). Sledeča navodila zadevajo Znanost združitve

 

AUR je Beseda Zmage;označuje besedo, ki je narejena iz mesa in manifestavije na nivoju snovi drugega aspekta božanskosti. To sijanje naprej sinov pravičnosti pred svetom se doseže s sledečimi pravili, ki so zbrana tukaj. Ko so vsi sinovi človeka prikazali da so tudi sinovi Boga, bo kozmični sin Boga tudi zasijal naprej s povečano intenziteto slave. Velik iniciiranec, Paul, je imel vizijo tega, ko je rekel, da »je cela kreacije stokala in se mučila v bolečini…in čaka na manifestacijo sinov Boga.« (Rom. VII)

Raja Yoga ali znanost Združitve, podaja pravila in sredstva:

1. Zavestni kontakt je lahko vzpostaviti z dušo, z drugim aspektom, s Kristusom znotraj,

2. Znanje o sebi je moč doseči in nadzor nad ne sabo vzdrževati,

3. Moč ega ali duše je moč čutiti v dnevnem življenju in moči duše se manifestirajo,

4. Nižja psihična narava se lahko nadvlada in se prikaže višje psihične sposobnosti,

5. Možgane je moč pripeljani v stik z dušo in sporočila, ki jih le ta pošilja je moč sprejeti,

6. »Luč v glavi« se lahko poveča tako, da človek postane živi ogenj,

7. Pot je moč najti in človek sam postane pot.

 

Sledeče trojnosti bodo morda vredne učencem, še posej če se spomni, da je centralni kanal ta, ki vsebuje izraze, ki jih lahko uporabi duša ali drugi aspekt. Združitev, ki bi se naj dosegla je združitev tretjega in drugega aspekta. Ta se dovrši pri tretji iniciacije (transkonfiguracija v krščanski terminologiji). Poznejša sinteza je potem učinek med združenim tretjim, drugim in prvim aspektom :

 

1. Aspekt                     2. Aspekt                     3. Aspect

Duh                            Duša                           Telo

Oče                             Sin (Kristus)               Sveti duh

Monada                      Ego                             Osebnost

Božanski jaz               Višji jaz                      Nižji jaz

Življenje                     Zavest                         Oblika

Energija                      Sila                             Snov

Prisotnost                   Angel prisotnosti        Človeško bitje

 

Jasna razmejitev je potrebna med Kristusovin principom kot je to označeno zgoraj, ki je visoki duhovni aspekt, k kateremu bi si moral prizadeva vsak član človeštva in enak izraz je uporabljen za vlogo vzvišenega nivoja, ki predstavlja ta princip, pa najsibo to kot zgodovinska referenca na človeka iz Nazareta ali kako drugače.

 

2. Ta združitev (ali Yoga) je dosežena skozi podreditev psihične narave in omejevanje chitte (ali uma)

 

Sledilec mora po združitvi narediti dve stvari:

1. pridobiti nadzor nad »spretno psihično naravo,«

2. Preprečiti umu, da predvideva tako mnogo oblik, ka tako na lahko počne. Te so pogosto imenovane »modifikacije razmišljujočega principa.«

 

Ta dva ustvarjata nadzor nad čustvenim telesom in zato želje in nadzor nad mentalnim telesom in zato nižjega manasa ali uma . Učenec bi si moral zapomniti, da nekontrolirana želja in neurejen um ugašata luč duše in negirata duhovno zavest. Združitev je nemogoča kakor dolgo obstajajo ovire in mojster zato usmerja pozornost učenca (na začetku njegovih navodil) v praktično delo, ki ga je potrebno opraviti za osvoboditev te luči, da bi lahko »sijala skozi v temnih prostorih« ot. V fizičnem nivoju. V umu bi bilo potrebno imeti, okultno govorjeno, da ko je nadzirana nižja narava le-ta lahko manifestira višjo. Ko je drugi aspekt nižjega osebnega jaza, čustveno telo, podjarmljen ali preobražen potem lahko vidimo Kristusovo luč (ali drugi egoični aspekt). Pozneje v njegovi svetlobi bo razkrita Monada, Oče, Eden. Enak, ko bo prvi aspekt nižjega osebnega jaza, mentalno telo, zadržan potem lahko spoznamo aspekt volje in skozi njegove aktivnosti prepoznati namen  Logosa samega.

 

Obstajajo določene linije najmanjšega odpora v duhovnem življenju in vzdolž njih določene sile ali energije, ki so sproščene.

a. Čustvene     ..          intuitivno ali budistično, monadično ..          v srce pripravnika

b. Mentalne     ..          duhovno ali atmično..logično            ..          v glavo pripravnika

 

Učencu je zado dana beseda omejevanja ali nadzora kot ključ vsem njegovim naporom. Chitta je um, ali umska snov, mentalno telo, sposobnost misli in izdelovanja miselnih form, celoten seštevek mentalnih procesov; to je material voden s strani ega ali duše iz katerih so narejene miselne oblike.

»Psihična narava« je kama-manas (želja-um), čustveno ali astralno telo, rahlo obarvano z umom in je materialno oblačilo vseh naših želja ali občutij. Zato so izražene.

Ta dva tipa substance morata slediti svojo lastno pot evolucije in to tudi počneta. Le-ta imata ujete Duhove ali božanske iskre pod logoičnim planom, saj so najprej pritegnjeni k njima skozi vzajemno medsebojno igro duha in snovi. Z nadzorom teh substanc in zaviranjem njihovih instinktualnih aktivnosti ti duhovi pridobijo izkušnje in sčasoma osvoboditev. Tako se zgodi združitev z dušo. To je združitev znana in izkušena v fizičnem telesu na nivoju najgostejše manifestacije skozi zavesten, inteligenten nadzor nižje narave.

 

3. Ko je to doseženo, se Yogi spozna prav takšnega kot je v resničnosti.

 

To je moč opisati na sledeči način: Človek, ki ve pogoje in jih je izpolnil kot je označeno v prejšnji sutri,

1. Vidi sebe,

2. Spozna pravo naravo duše,

3. Se identificira s pravo naravo notranje resničnosti in ne več z zatajenimi oblikami,

4. Biva v centru in ne več na periferiji,

5. Doseže duhovno zavest,

6. Prebudi spoznanje Boga znotraj sebe. V teh treh verzih, sta opisana metoda in cilj jasno in v zanesljivih izrazih in je pripravljena pot za bolj natančna navodila, ki bi jim naj sledili. Pripravnik se sooči s težavo, vodila za njeno rešitev so mu dana in nagrada – združitev z dušo -  se odvija pred njegovimi iščočimi očmi.

 

Preteklost je v kratkem pokrita v naslednjem verzu.

 

4. Do sedaj se je notranji človek identificiral z oblikami an njihovimi aktivnimi modifikacijami

 

Te oblike so že omenjene modifikacije v različnih prevodih, ki prenašajo subtilno resnico, ki zadeva  neskončno raznovrstnost atoma; to so različne tančice duhovnega kanala in hitro spreminjajo preobrazbe katere preprečujejo, da se manifestira resnična narava duše. To so eksternalnosti, ki zakrivajo svetlobo notranjega Boga, ki sije skozi in ki so okultno govorjeno kot »padajoče sence pred obličjem sonca.«

Neločljiva narava življenj, ki sestavljajo te aktive prilagodljive oblike so se doslej pokazale premočne za dušo (notranji Kristjan, kot to pravijo Kristjani) in močem duše je bilo preprečeno, da se popolnoma izrazijo. Instinktivne moči »živalske duše« ali sposobnosti spojiti življenja, ki oblikujejo (duhovne) kanale ali telesa, ne puščajo na svobodo resničnega človeka in omejujejo njegove sposobnosti. Ta življenja so inteligentne enote neprostovoljnega loka evolucije, ki deluje nasproti samo-izrazu. Njihov cilj je drugačen od tega v notranjem človeku in oni zavirajo njegov napredek in samo realizacijo. »Postane omrežen (zaplete se) v njihove aktivnosti« in se more osvoboditi preden pride do zvoje dedne moče in miru in blaženosti. Ne more se dokopati »merila stasa celovitosti Kristusa« (Eph. 4:13) dokler več ni modifikacij, ki bi jih čutil, dokler oblike niso preobražene, njihove aktivnosti utišane in njihov nemir umirjen.

Učenca se spodbuja, da ima v glavi naravo tega aspekta evolucije, ki se nadaljuje  v soglasju z njegovim lastnim. V njegovem pravilnem opazovanju tega problema pride spoznanje dela, ki ga je potrebn opraviti v praksi in zarodni yogi lahko začne svoje delo.

Nižje oblike so nenehno in nenehno aktivne, neskončno predbvidevajo oblike impulzivnih želja ali dinamičnih mentalnih miselnih form in le tukaj je »jemanje-forme« nadzirano in hrup nižje narave umirjen, da postane možno za znotraj vladajočo entiteto, da se osvobodi od suženjstva in nsili svojo vibracijo modifikacijam v nižji naravi.

To se doseže skozi koncentracijo – koncentriran napor duše, da zadržuje mirno pozicijo opazovalca ali sprejemnika in vidca. Ko lahko stori to nižji »spektakel« pospešeno spreminjajočih miselnih form in želja odpade in se lahko vidi resničnost, resnično področje znanja duše in kontaktira.

 

5. Stanj uma je pet in so tesno povezane z užitkom in bolečino: so boleča ali neboleča

 

V originalu se beseda »užitek« ne pojavlja; beseda prenesena je bolj tehnična in je pogosto prevedena kot »ne boleče«. Neglede pa je spodaj ležeča misel zaviranje spoznanja, ki ga povzroča par nasprotij. Učenec se mora spomniti, da je v tej sutri chitta ali umska stvar, tista s katero se ukvarjamo, z modifikacijo se odvija kakor sta njena nestalnost in aktivnost kontrolirajoča dejavnika. Iz vida ne sme izgubiti dejstva, da se ukvarjamo z nižjo psihično naravo, ki je termin uporabljen okultno za procese nižjega uma kot tudi z a astralne in čustvene reakcije. Vsa aktivnost v spodnji naravi je rezultat kama-manasa ali uma obarvanega z občutji želja-volje nižjega človeka. Cilj Raja yoga sistema je, da bi morali zamenjati te impulze s premišljeno inteligentno aktivnostjo duše ali duhovnega človeka, čigar narava je ljubezen, čigar dejanja so modra (okultno razumljeno) in čigav motiv je razvoj skupine. Zato m,ora biti ta reakcija, ki se imenuje bolečina presežena isto kot užitek, saj so oboji od teh odvisni od identifikacije z obliko. Izpodriniti jih mora nenavezanost.

Zanimivo je opaziti, da je modifikacij internih organov in uma številčno pet. Manas ali um pogonski princip chitte ali umske snovi je peti princip in kot vse drugo v naravi, se manifestira v dvojnosti. Ta dvojnost je:

 

1. Nižji konkretni um, prikaz aktivnosti mentalnega telesa.

2. Abstraktni um, prikazan kot nižji aspekt ega.

 

V mikrokozmosu, človek, ta dualnost postane trojna modifikacija v mentalnem nivoju in v teh treh imamo v miniaturni sliki mikrokozmično manifestacijo. Te tri so:

 

1. Mentalni permanentni atom, najnižji aspekt duhovne triade ali duše,

2. Egoično telo, vzročno telo ali karana sarira,

3. Mentalno telo, najvišji aspekt nižjega osebnega jaza.

 

Mentalno telo samo ima pet modifikacij ali aktivnosti in je tako odsev ali se sklada s petim principom kot se ta kaže na petem nivoju, na mentalu. Modifikacije so nižja senca manasa (ali uma v mikrokozmični manifestaciji in je ta um odsev mahata (univezalni um) ali um, ki se manifestira v mikro kozmos. To je velika skrivnost toda se bo razkrilo človeku, ki preide pet modifikacij nižjega uma, ki se skozi ne navezanost na nižje identificira z višjim in ki tako rešuje skrivnost »Makare« in utira pod Kumare. Tukaj leži sled za bolj napredne študente te znanosti kot ezoteričnega problema Makare, namignjeno v Skrivni Dokrini avtorice H.P.Blavatsky.

6. Te modifikacije (aktivnosti) so natančno znanje, nenatančno znanje, iluzija, pasivnost (spanje) in spomin

To obstaja v širokem polju znanja, ki ga videc mora spoznati enkrat ali drugič. Med okultnimi psihologi je v generalnem dovoljeno, da obstajajo trije načini opazovanja:

1. Neposredno spoznanje skozi avenijo čutov, kjer vsak čut, ko se uporablja postavi njegovega uporabnika v razločevalen obseg vibracij, ki se prikažejo kot manifestacije oblike.
2. Sklepanje ali povzetek je v uporabi s tistim, ki spoznava razlagajoče moči uma v odnosu do tega kar ni neposredno zaznano. To je za učenca okultnega uporaba Zakone skladnosti ali analogije.
3. Neposredno spoznanje yogija ali vidca, ki je osredotočeno v zavesti jaza oz. ega na njegovem lastnem nivoju. To se doseže skozi pravilno uporabo uma kot organa pogleda in prenosa. Pantajali pravi:

»Videc je čisto znanje (gnosis). Čeprav čisto gleda na predstavljeno zamisel skozi medij uma.« Knjiga II. Sutra 20
Sklepanje ni zanesljiva metoda dognanega znanja in druge modifikacije se nanašajo primarno na napačno uporabo podobe, ki ustvarja sposobnost (domišljijo) samo vpeljane pasivnosti uma, stanje polovičnega transa in  zadrževanja miselnih oblik znotraj mentalne aure skozi uporabo spomina. Z vsako od teh se ukvarjamo v ločeni sutri Pantajalija.

7. Osnova natančnega znanja je natančna zaznava, natančno sklepanje in natančna priča (ali natančen dokaz)

Eno najbolj revolucionarnih spoznanj kateremu se mora prilagoditi učenec okultnega je ocena, da je um sredstvo s katerim se pridobiva znanje. Na Zahodu ja v glavnem zadrževana zamisel, da je um ta del človeškega mehanizma, ki znanje obrne v prid. »Proces predajanja stvari v umu«, stremljenju, da se problemi rešijo s težkim mentalnim delom ne sodi dokončno v  razkrivanje duše. To je le preliminarna stopnja in jo je potrebno zamenjati z drugimi metodami.

Učenec Raja Yoge mora prepoznati, da je namen uma, da je organ zaznave: le tako bo prispel do pravilnega razumevanja te znanosti. Ta proces, ki sledi v odnosu do uma je lahko opisan kot sledi:

1. Pravilna kontrola modifikacij (ali aktivnosti) razmišljujočega principa.
2. Stabilizacija uma in posledična uporaba duše kot organa vizije, šestega občutka in sinteze vseh pet drugih čutil.
Rezultat: Natančno znanje
3. Pravilna uporaba zaznane sposobnosti tako, da se vidi novo področje znanja, s katerim se je vzpostavil stik, takšno kot le-to je.
4. To kar je zaznano je pravilno interpretirano skozi naknadno odobritev intuicije in motiva.
5. Pravilen prenos v fizične možgane tega, kar je bilo zaznano: Dokaz šestega čuta je natančno interpretiran in dokaz je prenesen z okultno točnostjo.

Rezultat: Pravilna reakcija fizičnih možganov prenesenega znanja.

Ko je proces preučevan in se ga sledi se začne človek na fizičnem nivoju dosti bolj pospešeno zavedajoča se stvari duše in skrivnosti realnosti duše – ali »kraljestva Boga.« Vse kar zadeva skupinsko zavest in narave skupinske zavesti se mu razkrije. Naj bo zabeleženo, da so vsa ta pravila celo zdaj v oziru nekako bistvene premise kjer so vsa natančna pričevanja pod razmatranjem svetovnih zadev. Ko se prinesejo ista pravila v svet psihičnega prizadevanja (tako nižjega kot višjega), potem bomo imeli poenostavitev trenutne zmede. V stari knjigi, ki je bila napisana za sledilce določene stopnje se te besede pojavljajo in so vredne za vse sledilce učence in tiste, ki so že sprejeti med njih. Prevod da občutek in ni dobeseden. »Naj poskrbi tisti, ki gleda ven skozi okno poskrbi, da bo okno prenašalo svetlobo sonca. Če ga uporablja v zelo zgodnjem svitu (svojih prizadevanj) naj se spomni, da sfera (duše) še ni vstala. Jasnih orisov robov še ni moč zaznati in prikazni in sence, mračni prostori in področja polna teme še begajo njegov vid.«
V bližini tega stavka je moč najti zanimiv simbol, ki prenaša učenčevemu umu misel »Bodi tiho in služi svojemu mnenju.«

8. Nepravilno znanje temelji na zaznavi oblike in ne na stanju bitja

To sutro je nekako težko parafrazirati. Njen pomen je sestavljen iz tega: Znanje, sklepanje in odločitev, ki temelji na zunanjosti in na miselni obliki, ki ga izraža katerokoli življenje v kateremkoli kraljestvu narave, je (za okultista) napačno in neresnično znanje. Na tej stopnji evolucijskega procesa se nobena oblike ne more vrednotiti ali je primeren izraz prisotnosti življenja. Pravi pripravnik ne sodi nobenega izraza božanskosti skozi svoj tretji aspekt. Raja Yoga uri človeka, da deluje v njegovem drugem aspektu in skozi ta drugi aspekt se postavi v ednos s »pravo naravo«, ki je latentna v vseh oblikah. »Bitje« je bistvena resničnost in vsa bitja se bojujejo za resničen izraz. Vse znanje, ki je zato zbrano skozi medij nižjih sposobnosti in ki temelji na aspektu forme je nepravilno znanje.

Duša sama zaznava pravilno: duša sama ima moč, da vzpostavi stik s kaljo ali z Buddhi principom (v Krščanskem izrazoslovju, Kristusov princip), ki jo je moč najti v srcu vsakega atoma, pa če je to atom snovi, ki se preučuje v znanstvenih laboratorijih, če je to človeški atom v ključni dnevni izkušnji, planetarno atom znotraj katerega  ga je moč najti v prstanih vseh naših kraljestev ali solarni atom., Bog v manifestaciji skozi medij solarnega sistema. Kristus »je vedel kaj je v človeku« in zato je lahko naš Odrešenik.

9. Iluzija leži v podobah, ki zares ne obstajajo.
To pomeni, da te podobe zares ne obstajajo tako daleč kot so priklicane s strani človeka samega, ustvarjene znotraj njihovih lastnih mentalnih aver, energizirane preko njihove volje ali želje in zato izginejo, ko je pozornost usmerjena drugam.

»Energija sledi misli« je osnovno načelo sistema Raja Yoge in je res tudi kadar se zadeva te iluzorne podobe. Te iluzorne podobe primarno padejo v tri skupine za katere bi  bilo dobro za učenca, če bi jih razmatral.

1. Te miselne forme, ki jih je sestavil sam, ki imajo izginevajoče življenje in ki so odvisne od kvalitete njegovih želja, in zato niso ne dobre ne slabe, nizko ali visoko, je moč vitalizirati (poživiti) z nizkimi težnjami ali idealističnimi prizadevanji, z vsemi vmesnimi stopnjami, ki jih je moč najti med temi ekstremi. Ti pripravniki se morajo paziti, da ne zamenjajo teh za resničnost. Tukaj je moč to prikazati prav dobro v odnosu do sposobnosti, ki jo ljudje sodijo, da so videli enega od Bratov (ali mojstrov modrosti), kjer so vse kar so zaznali le miselna oblika, ki je ena od njih samih; želja biti oče misli katere žrtev so je ta oblika nepravilne zaznave kot jo imenuje Pantajali, iluzija.

2. Te miselne forme, ki so ustvarjene s strani rase, nacije ali skupine ali organizacije. Skupinske miselne forme katerekoli vrste (od planetarnih oblik do teh, ki jih je ustvarila katerakoli veja mislecev) od skupne vsote »velike iluzije«. V tem je moč najti namih za dragega pripravnika.

3. Ta miselna oblika, ki jo je ustvaril človek že takrat, ko se je prvič pojavil v fizični obliki in se imenuje »stanovalec na vhodu«. Ustvarjen od nižjega osebnega jaza in ne iz duše je nestalna in jo preprosto drži skupaj človekova nižja energija. Ko človek začne delovati kot duša se ta »podoba«, ki jo je ustvaril skozi »iluzijo« ali njegovo reakcijo na zablodo, razgradi s strani glavni napor. Ko več znotraj pripravnika ni ničesar, kar bi to hranilo več nima resničnega obstoja, in prepoznava tega mu omogoči, da se osvobodi od suženjstva.

To je ena suter, ki je očitno kratka in preprosta, ime zelo globoki pomen; preučujejo jo visoki iniciairanci (posvečenci), ki preučujejo naravo kreativnega procesa planeta in ki se ukvarjajo z raztopitvijo planetarne maye.

10. Pasivnost (spanje) temelji na negibnem stanju vritisa (na nezaznavi čutov)

Nekatere razlage narave vittrisa so mogoče potrebne tukaj. Vrittris so te aktivnosti uma, ki se dogajajo v zavestnem odnosu med uporabljenim čutom in med tem kar je zaznano. Stran od določene modifikacije mentalnega procesa ali trditve glede spoznanja Jaz-Sem-Jaz, so čuti lahko aktivni, pa se jih človek ne zaveda. Človek se zaveda tega kar vidi, okuša ali sliši; pravi »Vidim, okušam, slišim« in to je dejavnost vrittisa (ali teh mentalnih percepcij, ki imajo odnos do peti čutov), ki mu omogočijo, da prepozna dejstvo. S tem ko se umakne od aktivne zaznave čutov, z ne uporabo »zunanje« zavesti in z abstrakcijo zavesti iz periferije v center lahko vnese stanje pasivnosti – pomanjkanje pozornosti, kar ni samadhi Yogija, ne doseganje usmerjenosti v eno točko k čemur stremi učenec yoge, temveč kar je oblika transa. To samo povzročeno utišanje ne da je le škoda zanj, da bi dosegel najvišjo yogo, temveč je tudi pretirano nevarno v mnogih primerih.

Učenci bodo naredili dobro, če se bodo spomnili, da je prava aktivnost uma in njegova pravilna uporaba cilj yoge in to stanje, ki se imenuje »prazen um« in stanje pasivnega z odrezanimi ali posušenimi zaznavami čutnih odnosov ni del procesa. Spanje, na katerega se tu nanašamo ni prehajanje telesa v stanje dremanja, temveč dajanje vrittisov v spanec. To je negacija  kontaktov čutov brez šestega čuta, uma, ki izpodriva njihove aktivnosti. V tem stanju spanja je človek odprt za halucinacije, uliziji, napačnim vtisom in obsedenostim.

Spanja je več vrst in ga je možno razdelati le na kratko in katerega komentar je sledeč.

1. Navaden spanec fizičnega telesa, kjer se možgani ne odzivajo na noben čuten stik;

2. Spanec vrittisa ali teh modifikacij mentalnega procesa, ki postavlja človeka v odnos z njegovim okoljem skozi medij čutov uma;

3. Spanec duše, ki, govorjeno okultno, pokriva ta del človeške izkušnje, ki datira it človeške prve inkarnacije dokler se ne »prebudi« v znanje plana in si prizadeva prinesti nižjega človeka vzporedno z naravo in voljo notranjega duhovnega človeka;

4. Spanec navadnega medija, kjer je eterično telo delno izrinjeno iz fizičnega telesa in je prav tako ločeno od astralnega telesa, kar vnaša stanje zelo resnične nevarnosti;

5. Samadhi ali spanec yogija, rezultat zavestnega znanstvenega umika resničnega človeka iz njegovega nižjega trojnega tulca (kanala), da lahko deluje na višjih nivojih in se pripravlja na neko aktivno služenje na nižjem;

6. Spanec Nirmanakayana, kar je stanje tako intenzivne duhovne koncentracije in osredotočanja v duhovno ali atmično telo, da se zavest, ki je zunaj ne umakne le iz treh nivojev človeške zaznave temveč tudi iz dveh nižjih izrazov duhovne Triade. Za namene tega svojskega in posebnega dela Nirmanakayana »spi«, da vsa stanja ohranijo za tretji ali atmični nivo.

11. Spomin je zadrževanje tega, kar je bilo znano.
Ta spomin zadeva več skupin spoznanja, bodisi aktiven ali pasiven; deluje z določenimi gručami znanih dejavnikov in te je moč našteti kot sledi:

1. Miselne podobe tega kar je otipljivo, objektivno in kar je bilo znano mislecem na fizićnem nivoju.

2.Kama-manasične (ali želje – spodnji um) podobe preteklih želja in njihovo zadovoljevanje. »Sposobnost delanja slik« povprečnega človeka temelji na njegovih željah (višjih in nižjih željah, navdihujočih ali sramotnih v smislu, da vlečejo navzdol) in jihovo znano zadovoljevanje. To ostane enako resnično za spomin pohlepnega človeka, na primer, in njegove latentne podobe zadovoljujoče večerje in podoba ortodoksnega svetnika, ki temelji na njegovi sliki radostnih nebes.

3. Ta spominska aktivnost, ki je rezultat mentalnega urjenja, kopičenja pridobljenih dejstev, kot posledica branja ali učenja in ki ne temelji čisto na želji temveč, ki ima svojo osnovo v intelektualnem interesu.

4. Vsi različni stiki, ki jih zadržuje spomin in jih prepoznava kot tiste, ki izhajajo iz zaznave petih nižjih čutil.

5. Te mentalne podobe, latentne v spominu ustvarjajo sposobnost, ki so vsota vsega dotaktnjenega znanja in priklicanih spoznanj preko pravilne uporabe uma kot šestega čuta. Vse te oblike spominskih lastnosti je potrebno izpustiti in ne več zadrževati; potrebno jih je prepoznati kot modifikacije uma, principa uma, ki razmišlja in zato kot del te delavne psihične narave, ki jo je potrebno prej prevladati preden lahko yogi upa, da doseže osvoboditev od omejitev in od vse nižje aktivnosti. To je cilj.

6. Zadnjič (saj več ni potrebno našteti več kompliciranih podstopenj) spomin vključuje tudi preko mnogih inkarnacij zbrane nakopičene izkušnje duše, ki so shranjene v resničnei zavesti duše.

12. Nadzor teh modifikacij notranjega organa, uma, ki pride skozi neutrudno prizadevanje in skozi ne navezavo.
Majhno število kratkih pojasnil je vse kar je potrebno razumeti kot pri sutrah kot je ta; intelektualno je njen pomen čist; v praksi pa jih je težko izvesti.

1.  Notranji organ je seveda um. Zahodni misleci bi si morali zapomniti, da Vzhodni okultisti ne pojmujejo organov kot fizičnih organov. Razlog za to je, da fizično telo v svoji gostoti ali konkretni obliki in obravnavano kot princip, temveč preprosto kot otipljiv produkt aktivnosti resničnih principov. Organi, okultni povedano, so takšni centri aktivnosti kot um, mnogi permanentni atomi in centri sile v različnih kanalih. Vsi ti imajo svojo objektivno »senco« ali zunanji organ uma in raziskovalec bo odkril, da vsebina možganske votline odgovarja aspektom človeškega mehanizma, ki ga je moč najti na mentalnem nivoju. Ta zadnji stavek je potrebno poudariti; nosi namig tem, ki so sposobni izkoristiti njegovo prednost.

2. Neutrudno prizadevanje dobesedno pomeni konstantno prakso, nenehno ponavljanje in ponavljajoč se napor, da bi vsilil nov ritem staremu in da bi zatrl globoko vkoreninjene navade in modifikacije s strani institucije vtisov duše. Yogi ali mojster je rezultat potrpežljivega vztrajanja; njegov dosežek je sadež stalnega napora, ki temelji na inteligentnem vrednotenju (presoji) dela, ki ga je potrebno opraviti in cilja, ki ga je potrebno doseči in ne neenakomernega entuziazma.

3. Ne vezanost je ena stvar, ki sčasoma prinese zaznavo vseh čutil, da izvajajo svojo legitimativno funkcijo. S pomočjo ne navezanosti na te oblike znanja s katerimi čutila spravijo človeka v stik, pa le-te nenehno gubijo svojo zavezanost z njim; sčasoma pride čas, ko se človek osvobodi in postane mojster nad svojimi čutili in nad vsemi čutnimi kontakti. To ne vključuje stanja kjer so zakrneli in neuporabni, temveč je to stanje v katerem so uporabni yogiju, ko in kot si to izbere in seveda, če to izbere; uporabi jih v povečanju svoje učinkovitosti v skupinskem služenju in skupinskem prizadevanju.

13. Neutrudno prizadevanje je nenehen napor po zadrževanju modifikacij uma.
To je ena najbolj težkih suter za prevesti in ji tako dati njen resničen pomen. Vključena ideja je o konstantnem naporu, ki ga izvaja duhoven človek, da bi zadržal modifikacije ali fluktuacije uma in s tem nadziral nižjo in raznovrstno psihično naravo, da bi v popolnosti izrazil svojo lastno duhovno naravo. Tako in le tako lahko duhoven človek živi življenje duše vsak dan na fizičnem nivoju. Charles Johnston v svojem prevodu poizkuša podati ta pomen v besedah »pravilna uporaba volje je stalen napor, da stoji kot duhovno bitje.«

Vključena ideja je ta, da se uporabi za um (ki se smatra kot šesti čut) isto zadrževanje, ki so mu izpostavljeni peti nižji čuti: njihove zunanje aktivnosti se zaustavijo in so zadržane od odzivanja na poteg ali privlačnost na svoje določeno področje znanja.

 
14. Ko je objekt, ki bi ga naj prejeli dovolj vrednoten in se naporom nasproti njegovemu dosežku nenehno sledi brez prekinitev potem je mirnost uma (odrekanje vitrisom) zavarovana.
Vsi sledilci Raja Yoge morajo najprej biti njeni častilci. Samo intenzivna ljubezen duše in tega znanja, ki ga duša zapušča bo nosila pripravniku zadostno stalnost nasproti njegovemu cilju. Cilj pogleda – združitev z dušo in posledični z Naddušo in z vsemi dušami – mora pravično ocenjeno; razlogi za njene dosežka pravilno sojeni in rezultati, ki bi naj bili doseženi najbolj resno zaželeni (ali ljubljeni) preden preden bo pripravnik naredil zadosti močan napor, ki mu bo dal njegovmoč nad modifikacijami uma in posledično nad njegovo celotno nižjo naravo. Ko je ta presoja dovolj resnična in je njegova sposobnost iti naprej s svojim delom podrejanja in nadzora brez prekinitev potem bo prišel čas, ko bo učenec vedel zavestno in vedno bolj kaj je pomen zadrževanja modifikacij.

15. Ne navezanost je osvoboditev od stremljenja za vsemi želenimi objekti, bodisi zemeljskimi ali tradicionalni, bodisi tu ali zdaj.
Ne navezanost je lahko opisana kot brez žejnost. To je najbojl pravilen okultni izraz, ki ga je potrebno uporabiti, saj vsebuje dvojno idejo vode, simbol materialnega obstoja in željo, kvaliteto atralnega nivoja, katerega simbol je tudi voda. Ideja o človeku kot riba se nenavadno zaključi tukaj. Ta simbol (kot je to primer z vsemi simboli) ima sedem pomenov; dwa se uporabljata tukaj:

1. Riba je simbol aspekta Vishnuja, Kristusovega principa, drugi aspekt božanskosti, Kristusa v inkarnaciji, pa če je to kozmični Kristus (ki se izraža skozi solarni sistem) ali individualni Kristus, potencialni rešitelj znotraj vsakega človeka. To je »Kristus v tebi, upanje veličastnosti.« (Col. I:27) Če bo učenec tudi preučeval ribo Avatarja Vishnuja se bo naučil še več.

2. Riba plava v vodah snovi, podaljšek iste ideje le da se ta prenaša navzdol svojega bolj očitnega izraza, človeka kot osebnost.
Kjer ne obstaja več stremljenje za kakršnim koli predmetom in ko več ne obstaja želja po vnovičnim rojstvom (vedno kot rezultat stremljenja za »izrazom-oblike« ali materialno manifestacijo) potem je resnično brezžejnost dosežena in osvobojen človek obrne vsem oblikam v nižjih treh svetovih svoj hrbet in postane pravi odrešenik.
V Bhagavad Giti je moč najti sledeče razsvetljujoče besede:

» Za posedovalce znanja, združene v vpogledu duše, ki se odpovejo sadovom dela, ki se osvobodijo vezi ponovnega rojevanja, dosežejo dom kjer se nobena žalost ne zadržuje.
Ko bo vaša duša šla skozi gozd zmote, se ti ne boš več oziral nad tem kar bo učeno in kar je bilo učeno.
Ko se bo umaknila iz tradicionalnega učenja bo tvoja duša trdno stala, trdno v vpogledu duše, potem boš dosegel združitev z dušo« (Gita II, 51, 52 in 53.)

J. H. Woods razjasni to v svojem prevodu komentarja Veda Vyase, ki je tukaj dodan:

»Brezstrastje je zavest biti mojster v delu, ki se je osvobodil žeje bodisi videnih ali razodetih predmetov.
Umska stvar (chitta) – če se osvobodi žeje za predmeti, kot jih je moč videti, takšnih kot ženske, ali hrana, ali pijača ali moč, če se osvobodi žeje za predmeti, ki se razodenejo (v Vedah) kot doseganje nebes ali diskarniranega stanja ali razkroj v primarno snov – če celo takrat ko v stiku s premeti bodisi nadnaravnimi ali ne, se, kot lastnost povzdignjenosti, zaveda neprimernosti predmetov – bo imel zavest bitji Mojster…«

Beseda »tradicionalno« nosi učenčeve misli stran od tega, kar se ponavadi smatra kot objekt čutne zaznave v svet miselnih oblik, v ta »gozd zmote«, ki je sestavljen človeških idej o Bogu, nebesih ali peklu. Izhalipev vsega tega in njenega najvišjega izraza v treh svetovih je ta »devachan«, ki je cilj večine sinov človeka. Devachanična izkušnja mora biti sčasoma biti preobražena v nirvanično izpolnitev. Morda bo vredno učencu, da se spomni, da nebesa, predmet pripravnikove želje, kar je rezultat tradicionalnega učenja in vseh formulacij doktrinskih ver ima več pomenov okultistu. Za namen jasnejšega razumevanja bo morda sledeč uporabno:

1. Nebesa to stanje zavesti na astralnem nivoju, ki je koncentracija stremljenja in želja pripravnika za počitkom, mirom in srečo. To temelji na »oblikah miru.« Je stanje čutnega uživanja in ker ga ustvari vsak posameznik sam se razlikuje glede na to kako v njem sodelujejo ljudje. Potrebno je doseči ne navezanost s spoštovanjem do nebes. Nižji jaz prepoznava in uživa in tudi človek, ko oropa samo fizično telo preden preide iz astralnega telesa na mentalni nivo.

2. Devachan, stanje zavesti nad mentalnim nivojem v katerega duša preide ko se izloči iz svojega astralnega telesa in delovanja v njem ali ko je omejena s svojim mentalnim telesom. To je višjega reda kot navadna nebesa in blaženost je bolj mentalna kot to normanlo razumemo v svetu, vendar pa je še  vedno v nižjem svetu oblike in bo preseže ko bo znana ne navezanost.

3. Nirvana, to stanje v katero pripravnik preide ko več ni navezan na tri nižje svetove skozi njegovo nagnjenost ali karmo in ki jo izkusi ko je:

a. Prejel določene iniciacije,
b. Se osvobodil treh nižjih svetov,
c. Organiziral njegovo Kristusovo telo,

Absolutno govorjeno ti pripravniki, ki so dosegli ne navezanost, vendar pa niso izbrali, da se žrtvujejo in vstajajo s sinovi človeka, da bi jim služili in jim pomagali tehnično niso Nirvanci. So Gospodarji Sočutja, ki so se zaprisegli »trpljenju« in jih vodijo določeni pogoji, ki so analogni  (čeprav ne identični kot) pogojem, ki vodijo ljudi, ki so še vedno vezani na svet oblike.

16. Zaužitje teh ne navezanosti ima kot rezultat popolno znanje duhovnega človeka, ko se osvobodi kvalitet ali gunah.
Določene stvari si mora učenec zapomniti, ko tehta to sutro:

1. Da je duhoven človek monada,

2. Da evolucijski proces, ki se izvaja do tega vrhunca ne ustvarja le osvoboditve duše od njenih omejitev treh svetov, temveč tudi osvoboditev duhovnega človeka od vseh omejitev, tudi samih dušinih. Cilj brezobličnosti ali osvobojenosti od cilja in otipljive manifestacije in resničnega pomena tega postane očiten, ko se učenec spomni enosti duha in snovi, ko je v manifestaciji oz. naših sedem nivojev je sedem podnivojev najnižjega kozmičnega nivoja, fizičnega. Posledično le »čas konca« in razkroj solarnega sistema razkrije pravi pomen brezobličnosti.

3. Gune so tri kvalitete snovi, trije učinki, ki so ustvarjeni, ko se makrokozmična energija, življenje Boga, ki obstaja neodvisno od jemanja oblike, spravlja v tek ali energizira snov. Tri gune so:

1. Sattya……Energija duha……….Monada…….Oče…………    Ritem ali harmonična vibracija
2. Rajas…….Energija duše……….Ego…………Sin………….    Mobilnost ali aktivnost
3. Tamas…...Energija Snovi……...Osebnost……Sveti Duh…..    Inercija

To troje odgovarja kvaliteti vsakega od treh aspektov, ki izražajo eno življenje. V takšem kratkem komentarju kot je to nujno potrebno ni mogoče povečati do nobene velikosti glede tega predmeta, toda nekatere ideje je moč pridobiti kot kaj je mišljeno s dovršitvijo ne navezanosti ko jo uporabimo za mikrokozmos ali makrokozmos. Tri gune so vse bile uporabljene, popolna izkušnje je bila pridobljena skozi uporabo oblike, zavest, razvita je bila percepcija zavedanja skozi navezanost na predmet ali na obliko, uporabljeni so bili vsi resursi, in duhovni človek (logoični) jih več ne rabi ali nima potrebe za njimi. Zato je osvobojen gun, osvobojen od tega, da bi jemal obliko kot rezultat navezanosti in vstopi v novo stanje zavesti, kar pa je za nas neuporabno, da bi o tem debatirali.

17. Zavest objekta je dosežena s koncentracijo, ki temelji na njegovi štirikratni naravi, obliki, skozi raziskovanje, kvaliteti (ali guni), skozi razločujoče sodelovanje, namen, skozi navdih (ali navdušenje); in duša skozi identifikacijo.
Zato bo očitno, da izjava »kar človek misli, to je« (Prov. 23:7) in temelji na okultnih dejstvih. Vsaka oblika vsake vrste ima dušo in ta duše ali princip zavesti je identičen s tem v človeški obliki; identičen v svoji naravi, vendar pa ne v svojem področju razvoja, ali na njegovi stopnji. To je isto enako za velika življenja ali nadčloveške obstoje v katerih človek sam »živi in se giblje in ima svoje bitje« (Act. 17:28) in za katero stanje razvoja se pripravlja.

Kot pripravnik skrbno izbere »predmete« na katerih bo meditiral, si skozi te predmete izgradi lestev s sredstvi s katerimi prispe navsezadnje do brezpredmetja. Kot njegov um pospešeno predvideva meditativno stanje duše se tudi pospešeno podrejajo možgani umu, kot se um duši. Tako se nižji človek postopoma identificira z duhovnim človekom, ki je vseveden in pričujoč. Ta meditativen odnos se predvideva skozi štirikraten proces:

1. Meditacijo na naravo določene oblike, spoznava, da ko si razbija glavo z obliko, da je le-ta le simbol notranje resničnosti, naš celoten otipljiv objektivni svet je izgrajen iz oblike neke vrste (človeške, podčloveške, nadčloveške), ki izraža življenje gostiteljev čutečih bitij.

2. Meditacija na kvaliteto katerekoli določene oblike, tako, da je moč priti do cenjenja njene subjektivne energije. V umu je potrebno imeti, da se za energijo predmeta lahko smatra barvo tega predmeta in zato besede Pantajalija IV, 17 postanejo razsvetljujoče v tej povezavi in služijo kot komentar v tej drugi točki. To se imenuje »razločevalno sodelovanje« in skozi njega učenec prispe do znanja o energiji znotraj sebe, ki je eno s predmetom njegove meditacije.

3. Meditacija o namenu katerekoli določene oblike. To vključuje razmatranje ideje nazaj na ali tiste, ki leži pod katerokoli obliko manifestacije in njen prikaz energije. To spoznanje nosi pripravnika naprej do znanja o tem delu plana ali namena o Vsem kar je motivacijski dejavnik v dejavnosti oblike. Zato skozi del kjer je Celota je koncentrirana in izraz zavesti zavzame prostor, vključno z blaženostjo ali radostjo. Blaženost vedno sledi spoznanju enosti delčka s Celoto. Od meditacije na tatvi, energijami ali principi ali nad tanmatrami ali elementi, ki sestavljajo duha-snov, se konča znanje namena ali plana za mikrokozmično ali makrokozmično manifestacijo in s tem znanjem pride blagoslov.
V teh treh je moč najti soodvisnosti s tremi aspekti, duhom, dušo in telesom in razsvetljujoče učenje za resnega študenta.

4. Meditacija nad dušo, nad Enim, ki oporablja obliko, ki jo energizira v dejavnost in ki deluje vzporedno s planom. Ta duša, ki je eno z vsemi dušami in z Naddušo koristi enemu planu in je skupinska zavest.
Zato skozi te štiri stopnje meditacije nad predmeti pripravnik prispe do svojega cilja, znanja duše in moči duše. Zavestno se identificira z eno resničnostjo in to v njegovih fizičnih možganih. Odkrije, da je resnica, ki predstavlja njega samega skrita v vsaki obliki in v vsakem kraljestvu narave. Tako bo sčasoma prispel (ko je pridobljeno znanje duše) do znanja Celotne duše in postal eno z njo.


Delen prevod knjige. Lahko jo naročte tukaj: http://www.lucistrust.org/