Urjenje zdravilcev

 

Kot pogled na urjenje zdravilcev vam bom dal od časa do časa šest pravil, ki vodijo (ali bi morale voditi) njegovo aktivnost. Imejte v mislih dve besedi, ki sem jih podal prej. Ti dve sta skupek zgodbe zdravilca: Magnetizem in Radiacija. Sta različni v svojem učinku kot bomo videli pozneje.

Pravilo ena
Zdravilec mora skušati povezati svojo dušo, svoje srce, svoje možgane in svoje roke. Tako lahko izlije vitalno zdravilno silo na pacienta. To je magnetno delo. Zdravi bolezen ali lahko poveča tako imenovano stanje zla, glede na znanje zdravilca.

Zdravilec mora skušati povezati njegovo dušo, njegove možgane, njegovo srce in aurično sevanje. Tako lahko njegova prisotnost hrani [18] dušno življenje pacienta. To delo je delo radiacije. Tukaj ne rabi rok. Duša prikaže svojo moč. Pacientova duša se odziva skozi odziv njegove aure na radiacijo zdravilčeve aure, ki je preplavljena z energijo duše.

Pri razmatranju vzrokov bolezni se mi zdi potrebno, da izgovorim besedo v povezavi s pogoji – zunanjimi in notranjimi. To bo očitno običajnemu mislecu, da je mnogo bolezni in mnogo vzrokov smrti odvisno od okoljskih pogojev za katere ni na noben način odgovoren. To rangira vse od čiste zunanje pojavitve do dedne predispozicije. Lahko jih naštejemo kot sledi:

1. Nesreče, ki se lahko zgodijo zaradi osebne nemarnosti, skupinskih dogodkov, brezbrižnosti drugih ljudi in rezultat boja kot pri stavkah ali vojni. Lahko se tudi zgodijo zaradi napadov živali ali sveta kač, nesrečne zastrupitve in mnogih drugih vzrokov.
2. Infekcije, ki pridejo do človeka od zunaj in ne kot rezultat posebnosti pogojev njegove lastne krvi. Takšne infekcije so različne tako imenovane infekcijske in kužne bolezni in prevladujoče epidemije. Te lahko pridejo do človeka na dolžnosti, skozi dnevne kontakte ali skozi na široko razširjene pogoje bolezni v njegovem okolju.
3. Bolezni zaradi nezadostne prehrane posebno odkrite pri mladih. Ta stopnja podhranjenosti povzroči nagnjeje telesa do bolezni, manjšo odpornost in vitalnost in nadomesti »borilne moči« človeka, kar ga vodi v preuranjeno smrt.
4. Dednost. Obstajajo, kot dobro veste, določene oblike dednih slabosti, ki bodisi ustvarjajo nagnjenja osebe k določenim boleznim in posledični smrti ali ustvarjajo v njem te pogoje, ki sestavljajo obliko nevarnega apetita, kar vodi k neželjenim navadam, se ne ozirajo na moralo in so nevarne za voljo osebe, in jo prikazujejo nemočno za bojevanje s temi predispozicijami. Podlega jim in plača ceno takšne navade, ki je bolezen in smrt.

Ti štirje tipi bolezni in vzroki smrti štejejo za veliko tega kar vidimo, da se dogaja okoli nas v življenjih ljudi, toda ni jih potrebno klasificirati definitivno pod katerokoli psihološki vzrok bolezni in se bodo le razmatrale, in to zelo na kratko, pod sekcijo postopanje s skupinskim življenjem in njegova nagnjenja vzrokov bolezni. Tam se obravnava infekcijske bolezni, toda takšne situacije, ki vzniknejo iz avtomobilskih ali železniških nesreč, na primer, ni potrebno smatrati, da bi prišle pod glavnino vzrokov, ki ustvarjajo bolezni. Da je delo zdravilca lahko vključeno v teh primerih je pravzaprav res, toda delo, ki ga je potrebno opraviti je nekoliko drugačno od tega, ki je izvršeno, ko imamo opravka  s temi boleznimi, ki imajo svoje korenine v enem od subtilnih teles ali kot rezultat skupinske bolezni, ipd. Bolezni, ki zrastejo iz podhranjenosti in napačnega prehranjevanja v našem modernem življenju in civilizaciji se tukaj ne bo obravnavalo. Za te noben otrok ni individualno odgovoren. Moje delo zadeva bolezni iz napačnih notranjih pogojev.

Odgovornosti otroka za njegove življenjske pogoje praktično ni, razen, če dopustite karmo kot predispozicijski faktor in njeno moč, da ustvarja te ponovne ureditve, ki vznikajo iz preteklosti in učinkujejo na sedanjost. S tem bom imel opravka bolj v celoti pod našo tretjo točko, ki se ukvarja s karmičnimi obveznostmi. Tu bi le predlagal, da bi lahko bil celoten predmet bolezni obravnavan iz kota karme in bi bil definitiven in dokončen v svoji vrednosti [20], če bi ostajala prava učenja o tem težko razumljivem predmetu iz časov, ko je bil izdan v javnost na Zahodu. Toda resnica kot je prišla do nas iz Vzhoda je bila ravno tako izkrivljena s strani Vzhodnih teologov kot doktrine v-enem-trenutku in je bilo iz Deviškega Rojstva narobe interpertirano in poučevano s strani zahodnjaških teologov.  Prava resnica nosi malo podobnosti našim modernim formulam. Zato sem resno hendikepiran, ko imam opravka s predmetom bolezni iz točke gledišča karme. Težko mi je prenesti do vas kakršnokoli resnico, kot zares obstaja, zaradi vnaprej ustvarjenih idej glede na starodavni zakon Vzroka in Učinka, ki sta nujna v vašem umu. Ko vam pravim, da je doktrina ponavljajoče se evolucije in modernih teorij dela katalizatorjev nad dvema substancama, ki – ko sta prinešeni v odnos druga z druga pod učinkom katalizatorja ustvarjata tretjo in drugačno substanco – nosita v sebi veliko resnice nasprotne karme, ali boste razumeli? To vas vprašam. Ko vam pravim, da je bil poudarek dan na zakon Karme saj razlaga navidezne nepravičnosti in poudarja vedno pojav bolečine, bolezni in trpljenja in daje le delno predstavitev osnovne kozmične resnice, je vaš um na kakršenkoli način očiščen? Ko izpostavim ta Zakon Karme, pravilno razumljen in praviljno uporabljan, lahko prinese to kar ustvarja srečko, dobroto in svobodo iz bolečine bolj na lahko kot prinaša bolečino s svojo verigo posledic, ali se počutite sposobni zaobjeti pomen tega, kar vam govorim?

Svet blišča je tokrat tako močan in občutek iluzije je taklo silen in vitalen, da ne ne uspeva videti  osnovnih zakonov v njihovem pravem pomenu.

Zakon Karme ni Zakon Povračila kot bo nekdo domneval, ki bere trenutne knjige o temi; to je le en aspekt delovanja [21] zakona Karme. Zakon vzroka in učinka ni potrebno razumeri kot ga sedaj interpretiramo. Obstaja tudi, za ilustracijo, zakon, ki ga imenujemo Zakon Gravitacije, ki se je dolgo vsiljeval v um človeka; takšen zakon obstaja, vendar pa je to le aspekt večjega zakona in je lahko njegova moč, kot to vemo, relativno nadomestek, saj vsakokrat ko vidimo letalo, ki leti nad našo glavo, vidimo demonstracijo vsiljevanja tega zakona z mehaničnimi sredstvi, kar simbolizira primer v katerem ga lahko obvladujejo človeška bitja. Če pa bi lahko spoznala, da se učijo starodavno tehniko od katerih je moč levitacije ena najlažjih in najenostavnejših začetnih vaj.

Zakon Posledic ni neizbežen in niz zadev, ki jih moderna misel domneva, temveč je vezan na Zakon Misli dosti bližje, kot se je verjelo; nasproti razumevanju tega, se mentalna znanost obotavljala. Njena orientacija in nameni sta pravilni in dobri in upajmo, da nudita rezultate; njena zavest in načini dela so v sedanjosti zaskrbljujoče napačni in zelo zavajajoči.

Na to napačno razumevanje Zakona Karme sem se nanašal, ko sem vam zaskrbljeno poizkušal predstaviti v tem učenju Zakona Zdravljenja s prostim in odprtim umom kakor daleč je lahko prepoznavanje tega vašega razumevanja teh zakon omejeno:

1.      Stari teologi z njihovo statičnostjo, izkrivljenimi in napačnimi stališči. Učenje teologije je zelo zavajajoče temveč je žal splošno sprejeto.

2.      Svetovna misel močno odzvanja z elementom želje in je v njej malo resnične misli. Človek interpertira te nejasno občutene zakone kot dokončne in iz njihove točke gledišča. Ideja povračila teče skozi večino učenj o Karmi, na primer, ker človek stremi za verjetno razlago stvari, da [22] se pojavljajo kot bi naj bile in deluje domišljavo, ko trguje s povračilom. Vendar pa je dosti bolj splošna dobra Karma kot slaba, malo nje, kot si jo lahko zamislite, ko se pogreznete v takšno obdobje kot je sedanjost.

3.      Svetovna iluzija in blišč, ki preprečuje  povprečnemu in ignorantskemu človeku, da bi videl življenje kakršno to je. Celo napreden človek in kandidati le začenjajo dobivati minevajoče in neprimerno bleščanje o veličasni resničnosti.

4.      Nekontrolirane misli in ne osvobojene in ne prebujene možganske celice tudi ovirajo človeka pri pravilni vizualizaciji. Dejstvo je pogosto neprepoznano. Aparat uresničitve je še vedno neprimeren. To točko je poterbno poudariti.

5.      Nacionalni in rasni temperamenti z njihovimi v naprej določenimi teperaturami in predsodki. Ti dejavniki še enkrat preprečujejo pravično cenjenje teh resničnosti.

Tukaj sem vam dal dovolj, da sem vam pokazal neumnost poizkusov, da izjavljate, da razumete te zakone nasproti tem, ki jih tipate in za katere stremite, da bi jih razumeli. Nikjer v človeški misli ni tema večja kot v povezavi z zakoni, ki zadevajo bolezen in smrt.

Zato je potrebno prepoznati, da od začetka v vsem kar imam za povedati pod vodstvom Psiholoških vzrokov bolezni nimam opravka s temi pritožbami ali predispozicijami bolezni, ki izbijajo iz okolja ali s temi definitivno fizičnimi boleznimi, ki so podedovane od staršev, ki so jih nosili v svojih telesih in so prenesli na svoje otroke klice, ki so, so jih morda, podedovali od svojih staršev. Rad bi izpostavil, da je teh podedovanih bolezni dosti manj kot se v sedanjosti predvideva; od teh je predispozicija  [23] za tuberkolozo, za sifilis in za raka najbojl pomembna, ko se gre za naše trenutno človeštvo; so podedovane in se lahko prenašajo s stikom. S temi bom imel opravka pod našim drugim glavnim razdelkom o boleznih, ki izhajajo iz skupine. [24]