POGLAVJE 26

 

DAJ ZASTONJ KAR SI PREJEL ZASTONJ

Dar zdravljenja – Plačane molitve – Menjalci izključeni iz Templja – Brezplačno medijstvo

 

DAR ZDRAVLJENJA

Zdravi bolne, čisti gobave, povišaj mrtve, izganjaj hudiče' zastonj si prejel, zastonj daj (Matthew, 10: 8).

2. Jezus je rekel svojim učencem: "Daj zastonj, kar si prejel zastonj«. S tem priporočilom je predpisano, da nikomur ne smemo zaračunati za kar nismo nič plačali. To kar so prejeli zastonj je bila sposobnost zdravljenja teh, ki so bili bolni in za izganjanje hudičev oz. ti. slabih duhov. Bog jim je dal to sposobnost zastonj za lajšanje teh, ki trpijo in kot sredstvo za širjenje vere. Jezus je zato predlagal, da naj tega ne obrnejo v predmet komercializacije, niti špekulacije, niti sredstva za preživljanje.

PLAČANE MOLITVE

3. Ob prisotnosti vseh ljudi je povedal svojim učencem, pazite se pisarjev, katerih želja je hoditi v dolgih haljah, teh ki ljubijo pozdrave na trgu in najvišje sedeže v sinagogah in glavne prostore na pojedinah, teh ki goltajo hiše vdov in se razkazujejo ob dolgih molitvah: prav ti bodo globoko pogubljeni (Luke, 20: 45-47; tudi Mark, 12: 38-40 in Matthew, 23: 14).

4. Jezus je tudi rekel: Ne zaračunavajte za svoje molitve, ne bodite kot pisarji, ki so pod pretvezo dolgih molitev, goltali domove vdov oz. so pograbili njihovo premoženje . Molitev je dejanje dobrodelnosti, ekstaze srca. Če zaračunamo nekomu za molitev, ki jo usmerimo Bogu v njihovem imenu se preobrazimo v plačanega posrednika. Potem molitev postane zgolj formula katere dolžina je sorazmerna znesku, ki ga plačamo zanjo. Še več, samo eno od sledečega je lahko res: Bodisi Bog meri, bodisi ne meri svojih blagoslovov s številom besed, ki so uporabljene v molitvi. Če je to na veliko potrebno zakaj je potem tako malo ali celo nič povedano o teh, ki ne morejo plačati? To je pomanjkanje dobrodelnosti. Če je ena beseda dovolj, potem je presežek besed neuporaben. Kako lahko potem zaračunavamo za te molitve? To bi bila pokvarjena praksa.

Bog ne prodaja njegovih koristi, temveč jih podeljuje. Kako lahko potem tisti, ki ni posrednik in ne more garantirati rezultatov, zaračunava za prošnjo, za katero ni nujno, da ustvarja rezultate? Ni mogoče, da bi Bog izvedel dejanja miline, dobrote in pravičnosti, za katera so ga prosili zaradi njegove brezmejne milosti, proti plačilu določenega zneska denarja, če pa zneska ne bi plačali ali bi ga plačali premalo, potem bi s tem zaustavili dajanje pravičnosti, dobrote in miline. Razumnost, dober občutek in logika nam povedo, da je nemogoče, da bi lahko Bog, ki je absolutna popolnost, zaupal nepopolnim bitjem pravico za postavljanje cene za njegovo pravičnost, ki je kot sonce: tu je za vse, enako za bogate in revne. Kot se smatra za nemoralno, da bi trgovali v imenu kateregakoli zemeljskega vladarja, ali bi bilo potem dovoljeno trgovati s temi s katerimi razpolaga vladar vesolja?

Še ena senčna stran se predstavlja s plačanimi molitvami, ki pravi, da ta ki jih kupuje, najpogosteje stori to, da mu ne bi bilo potrebno moliti. S tem smatrajo, da so razbremenjeni obveznosti, saj so plačali, da to stori za njih nekdo drug. Vemo, da so Duhovi ganjeni zaradi gorečih misli teh, ki se zanimajo zanje, toda kakšno gorečnost lahko občuti ta, ki se dogovori s tretjo stranjo, da moli zanj zaradi plačila z denarjem? Kakšno gorečnost ima ta tretja stran, ko usmeri to nalogo drugemu in ta naslednjemu in tako naprej? Ali to ne zmanjša učinkovitosti molitve na vrednost valute?

MENJEVALCI DENARJA IZKLJUČENI IZ TEMPLJA

5. In prišli so v Jeruzalem: in Jezus je šel v tempelj in začel je izključevati te, ki so prodajali in kupovali v templju in je uničil mizice menjalcev denarja in sedeže teh, ki prodajajo svetega duha in ni dopuščal, da ni katerikoli človek nosil kakršnokoli skledo skozi tempelj. In učil jih je, ko jim je povedal, kar ni zapisano, Moj dom se bo imenoval pri vseh narodih Hiša molitve? Toda vi ste jo naredili za brlog kradljivcev. In slišali so to pisarji in glavne duhovnikov in začeli tuhtati kako bi ga uničili: ker so se ga bali, ker so bili vsi ljudje navdušeni nad njegovo doktrino. (Mark, 11: 15-18; and Matthew,21:12 & 13).

6. Jezus je izgnal vse trgovce iz templja. S tem dejanjem je izločil trgovanje s svetimi stvarmi v kakršni koli obliki, Bog ne prodaja svojih blagoslovov, niti svojih odpustkov, niti pravice vstopa v Nebeško kraljestvo. Zato človek nima pravice določati cene za takšne stvari.

BREZPLAČNO MEDIJSTVO

7. Mediji danes (tudi Apostoli so vsi posedovali dar medijstva) so brezplačno prejeli sposobnost od Boga. To je, da so tolmači Duhov za poučevanje človeštva, da bi jim pokazali pot dobrote, jih vodili s sredstvi vere. Ne prodajajo besed, ki ne pripadajo medijem, vidijo,da niso sadovi njihovega lastnega doumevanja, niti njihovih raziskav, niti osebnega dela. Bog želi, da svetloba doseže vsakogar. Ne želi, da bi je najrevnejši bili prikrajšani, tako, da bi potem lahko rekli, da nimajo vere, ker niso mogli plačati zanjo, niti, da niso imeli utehe v prejemanju vzpodbude in testimonij iz naklonjenosti s strani teh, ki jokajo zanjo, samo zato ker so prerevni. Zato medijstvo ni privilegij in ga je moč najti povsod. Prisiliti nekoga v plačilo, pomeni obrniti molitev proti njenemu dobrohotnemu cilju.

8. Ti, ki razumejo pogoje pod katerimi dobri Duhovi komunicirajo, njihov občutek odpora nasproti vsemu, kar izkazuje sebičen interes in se zavedajo, kako malo je potrebno, da le-ti odidejo stran, ne morejo nikoli sprejeti, da so visoko razviti Duhovi na razpolago tem, ki prvič pridejo naokoli in jih evocirajo, toliko za srečanje. Preprosti dobri občutek zavrača takšno zamisel. Ali ne bi tudi bila brezbožnost priklicati na pomoč za denar teh, ki spoštujemo ali teh, ki so nam dragi?

Brez dvoma se komunikacije lahko vzdržujejo na ta način. Toda kdo lahko garantira njihovo iskrenost? Površni Duhovi, ki varajo, posmehljive narave in vsa plitvina nižjih Duhov, ki niso vsi natančni in previdni, so vedno pripravljeni, da odgovorijo na karkoli, kar smo jih vprašali, ne glede na resničnost odgovora. Zato bi se ti, ki si želijo resne komunikacije, morali pred vsem drugim vprašati z resnostjo in se morali informirati o naravi simpatij, ki jih mediji imajo z bitji iz Duhovnega sveta. Zato je prvi potreben pogoj, da bi pritegnili dobrohotnost dobrih Duhov, skromnost, požrtvovalnost, odrekanje in popolna nesebičnost, oboje, moralna in materialna.

9. Poleg moralnega vprašanja je prisotna tudi učinkovita pozornost, ki ni nič manj pomembna. To se nanaša na dejansko naravo same zmožnosti. Resno medijstvo ne sme in ne bo nikoli poklic, ne le zato, ker bi zbujalo moralno nezaupanje in pospešeno postajalo vedeževanje, temveč zato, ker obstaja materialna ovira kot nasprotje. Medijstvo je zmožnost, ki je pravzaprav nestabilno, izmikajoče se in spremenljivo, na čigar stalnost se nihče ne more zanašati. Je zelo negotov vir za vsakogar, ki si ga želi izkoriščati in lahko oslabi ali preneha ravno v trenutku, ko ga najbolj potrebujemo. Talent, ki ga pridobimo skozi študij in delo je drugačna stvar in je ravno zaradi tega razloga veščina, ki se jo da legitimno uporabiti kot prednost. Toda medijstvo ni ne umetnost, ne veščina; zato ne more postati poklic. Obstaja samo skozi sodelovanje Duhov. Če so odsotni, ni medijstva. Zmožnost lahko obstaja, toda njeno izvajanje bo ukinjeno.

Niti na svetu ne obstaja en sam medij, ki lahko garantira prejemanje medijskih fenomenov v čisto določenem trenutku. Torej, ob izrabi medijstva se uporablja nekaj, kar ne pripada tej osebi. Trditi nasprotno je prevara osebe, ki ji zaračunavamo. Še več, niso oni tisti, ki zapovedujejo izokoriščevalcu, temveč dotoku Duhov, duš umrlih, katerih sodelovanje je bilo ovrednoteno s ceno. Ta ideja povzroča nagonski odpor. To je bilo spletkarjenje, izrabljanje šarlatanov, ki se je izrodilo v zlorabo, ignoranco, nezaupljivost in vraževerje, kar je motiviralo, da je Mojzes to prepovedal. Moderni spiritizem, razumevanje resne narave tega vprašanja, popolnoma ne zaupa izkoriščanju tega in tako dvigne medijstvo na nivo poslanstva. (Glej THE MEDIUMS' BOOK, 2. del, poglavje 28 in tudi HEAVEN AND HELL (1) 1. del, poglavje 11).

10. Medijstvo je nekaj svetega, ki bi moralo biti izvajano na pobožen in religiozen način in če obstaja en tip medijstva, ki zahteva to stanje še bolj absolutno kot drugi, je to medijstvo zdravljenja (2). Zdravnik da sadove svojega študija, ki jih je pogosto pridobil z bolečim odrekanjem. Magnetizer da svoje lastne tekočine, včasih celo svoje lastno zdravje. To lahko ovrednotimo s ceno. Medij zdravilec pa, prenaša zdravilne tekočine dobrih Duhov in posledično nima pravice, da jih prodaja. Jezus in njegovi Apostoli, čeprav revni, niso zaračunavali za zdravile, ki so jih priskrbeli.

Torej potem, ti ki nimajo potrebnih sredstev finančne podpore lahko poiščejo svoja sredstva kjerkoli hočejo, razen znotraj medijstva in če je potrebno le posvetijo svoj prosti čas temu delu šele ko so si zadovoljili materialne potrebe. Duhovi bodo vzeli v znanje predanost in žrtve, medtem ko se bodo obrnili stran od teh, ki pričakujejo, da jih bodo uporabili za lasten za materialni vzpon.

 

Celotno knjigo lahko potegnete iz interneta: http://www.sgny.org/Books/ESE.pdf