POGLAVJE 13
NE DOVOLITE, DA VAŠA LEVICA VE, KAR POČNE VAŠA DESNICA
Delajte dobro brez bahanja. – Skrita nesreča. – Vdovin kovanec. – Povabite revne in slabe. Dajte brez misli na povrnitev. – NAVODILA DUHOV: Materialna dobrodelnost in moralna dobrodelnost. - Dobrodelnost. - Sočutje. - Sirote. – Z nehvaležnostjo povrnjena dobrodelnost. – Rezervirana dobrodelnost.
DELAJTE DOBRO BREZ BAHANJA
1. Bodite pozorni, da ne boste milostni s človekom, tako, da bi se to videlo: drugače vas Oče, ki je v nebesih ne bo nagradil. Zato, ko izvajate vašo miloščino, ne razglašajte tega pred njimi kot to počnejo hinavci v sinagogah in na ulicah, da jih potem lahko ljudje častijo. Resnično vam pravim, da oni že imajo svojo nagrado. Toda, ko izvajate miloščino naj leva roka ne ve kaj počne desna: Ta vaša miloščina naj bo skrivnost: in vaš oče, ki je videl to skrivnost, vas bo nagradil odprto. (Matthew, 6: 1-4).
2. Ko je prišel iz gore, so mu sledile velike množice. In pazite, prišel je gobavec, da bi ga častil in rekel, Gospod, če želiš, me lahko očistiš. In Jezus je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil in izgovoril, da bo: Očisti se. In nemudoma je bila njegova gobavost očiščena. In Jezus mu je rekel, glej da tega ne poveš nikomur; toda pojdi svojo pot, pokaži se duhovniku in mu ponudi dar, kot je to zapovedal Mojzes v dokaz. (Matthew, 8:1-4).
3. Velika zasluga je delati dobro brez bahanja. Toda še večja zasluga je skriti roke, ki dajejo. To je neizpodbitna oznaka velike moralne moči, za kar, da bi motrili na stvari iz višjega nivoja kot množice, je potrebno biti sposoben neupoštevati zdajšnje življenje in se identificirati s prihodnostjo. Dobesedno, da bi postavili sebe nad človeštvo in, da bi se bili sposobni odpovedati zadovoljstvu, ki pride iz prepoznave sotovariških bitij in čakali na Božjo odobritev. Ti, ki imajo rajši odobravanje človeštva dokazujejo, da vlagajo več vere v sebe kot v Boga in vrednotijo sedajšnje življenje bolj kot prihodnjega. Če povejo karkoli nasprotnega, potem se obnašajo, ko če ne bi verjeli v to kar sami govorijo.
Kako dosti je teh, ki le dajo s pričakovanjem, da bo tisti, ki je prejel, to razglašal na vse strani! Kako dosti je tistih, ki javno dajajo velike vsote denarja, ki pa ne bodo ne glede na to dali niti penija, če bi bilo to skrito očem javnosti! Zato je Jezus izjavil: »Ti, ki delajo dobro z bahavostjo so že prejeli svojo nagrado.« Vsekakor pa ti, ki stremijo za poveličevanje na Zemlji skozi dobro, ki ga naredijo, so si že plačali; Bog jim ne dolguje ničesar več; edina stvar, ki je ostala je kazen za njihov napuh.
Naj vaša desnica ne ve, kaj dela levica je podoba, ki čudovito okarakterizira dobrodelnost. Toda, če obstaja resnična skromnost, obstaja tudi lažna skromnost, le posnemanje skromnosti. Obstajajo določeni ljudje, ki skrivajo roko, ki daje, toda na veliko skrbijo, da pustijo za sabo majhen del, ki se kaže, medtem, ko oprezajo za njim, da bi videli, če jih je kdorkoli videl, da to poikušajo skriti. To je sramotno, parodija Kristusovih življenskih naukov! Če nadute dobrodelnike človeštvo zaničuje, kajšele morajo potem biti pred Bogom? Tudi ti so že prejeli svojo nagrado na Zemlji. Videni so in zadovoljni s tem dejstvom. To je vse kar bodo imeli.
Torej, kakšna nagrada bo potem za osebo, ki povzroča, da se njihovi dobički težko tehtajo na ramenih prejemnika, ko zahtevajo na vse načine prepoznavo za povračilo; ki naredijo, da se njihov položaj čuti s hvaljenjem višine stroškov, ki so jo naredili za žrtev? Oh! Tukaj ni niti Zemeljske nagrade, saj je videti, da se ta oseba počuti prikrajšana za prijetno zadovoljstvo, ko sliši, da je njeno ime blagoslovljeno. To je prva kazen za napuh. Solze, ki so jih posušili za dobrobit svojega lastnega napuha, namesto dviga v nebesih bodo padle nazaj v žalostna srca in bodo povzročile, da se bo le-to gnojilo. Za dobro, ki je bilo izvajano, ne bo nobene nagrade, ker je bilo obžalovano in vse dobro, ki je obžalovano je ponarejeno in zato nima nobene vrednosti.
Ko se dobrodelnost izvaja brez bahanja, je dvojno zaslužena. Stran od materialne dobrodelnosti obstaja tudi moralna dobrodelnost, ki vidi, da to zaščiti občutljivost prejemnika in jim tako omogoči da prejmejo dobro brez občutka nezadovoljstva izgube samospoštovanja.
To varuje človeško dostojanstvo, ker obstajajo ti, ki bodo sprejeli delo, toda zavrnili miloščino. Sedaj odvisno od načina na katerega je to storjeno, preoblikovanje dela v miloščino lahko pomeni poniževanje prejemnika in vedno obstaja napuh in zlo v dejanju ponižanja drugega. Po drugi strani, pa je resnična dobrodelnost slastna in spodbudna v prikrivanju dobrega, izogibajoč se celo enostavnega prikaza, ki lahko povzroči poškodbo, ki se daje, da vso moralno trenje poviša trpljenje, ki izvira iz potrebe.
Zato bo dajatelj resnične dobrodelnosti odkril nežne, ljubeče besede, ki bodo postavile prejemnika v stanje lahkotnosti, posebej ob prisotnosti dobrodelnika, medtem, ko bo naduta dobrodelnost uničila prejemnika. Resnična velikodušnost dosega popolno vzvišenost, ko dobrodelnik preobrača dele in najde način, kako sebe postaviti v pozicijo dolžnika, ko se sooča z osebo, ki ji pomaga. To je mišljeno z besedami: Naj vaša leva roka ne ve, kaj dela desna.
SKRITA NESREČA
4. Ko se zgodi velika nesreča je dobrodelnost napolnjena s čustvi in radodarni impulzi se vidijo na vseh straneh za popravljanje teh nesreč. Toda stran od teh generalnih nereč, obstaja milijon osebnih katastrof, ki se jih ne opazi, saj obstajajo ti, ki ležijo in trpijo na posteljah in se ne pritožujejo. Ta molčečne in skrite nesreče so te, ki jih resnična radodarnost ve kako najti brez, da bi sploh pričakovala, da se jo zaprosi za pomoč.
Kdo je te ženska z nevsakdanjim zrakom, preprosto oblečena, in čeprav je dobro poskrbljeno zanjo in jo spremlja z enako skromno oblečeno mlado dekle? Vstopita v na izgled umazano hišo, kjer gospo očitno dobro poznajo, saj jo pozdravijo s spoštovanjem, ko vstopita. Kam gre? Na podstrešje, kjer leži mati obkrožena s svojimi mnogimi otroci. Ob prihodu sreča vzkipi na ozkih obrazih. To je zato, ker je ženska prišla, da pomiri njihove bolečine. S sabo je prinesla vse kar rabijo, brzdajoča z nežnimi in tolažečimi besedami, ki dovolijo njenim varovankam, ki niso profesionalne beračice, da sprejmejo to dobroto brez zardevanja.
Oče je v bolnici in medtem ko je tem, si mati ne more zagotavljati potrebnih stvari za življenje s svojim delom. Z milino te dobre ženske ne bodo več ti ubogi otroci čutil hladu na lakote; v šolo bodo šli dobro oblečeni in za mlajše materine prsi, ki jih hranijo, se ne bodo posušile. Če katerikoli član te družine zboli, jim ta dobra ženska ne bo odrekla materialne oskrbe, ki jo potrebujejo. Od doma bo šla v bolnišnico, da potolaži še očeta in da mu preusmeri um v počitek, na njegovo družino. Na oglu ulice čaka kočija in znotraj je skaldišče vseka, kar določenega za njene razne varovance, eden za drugim gredo vsi na obisk. Nikoli ne vpraša, kakšne religije so, niti kakšna mnenja imajo, ker jih smatra za svoje brate in sestre in božje otroke, kot so vsi moški in ženske. Ko je končala svoj obhod si lahko reče: »Začela sem svoj dan dobro.«
Kako ji je ime? Od kod prihaja? Nihče ne ve tega. Vsem tem nesrečnim je dala ime, ki ne označuje ničesar. Ona je poosebljenje angela tolažnika. Vsako noč vzide blagoslovljena hostija v nebesa v njenem imenu, enako, s strani Katolikov, Židov in protestantov.
Zakaj je tako preprosto oblečena? Zato, da ne užali njihove bese s svojim bogastvom. Zakaj vzame s sabo svojo hčer? Zato, da se tudi ona lahko nauči kako izvajati dobro, saj mlada gospa tudi želi biti dobrodelnež. Vendar pa ji mati pravi: »Kaj lahko daš ti, moja hči, ka pa sama nimaš ničesar? Če ti dan nekaj mojega, da to oddaš, kakšno zaslugo boš potem imela zato ti? V tem primeru sem zares jaz tista, ki se dajem, kaj dobrega ti bo torej to prineslo? To ne bi bilo pravično. Torej ko obiščem bolne, mi jih boš pomagala zdraviti. Da nekomu ponudiš oskrbo daš del sebe. Ali ne misliš, da je to dovolj, da začneš s tem? Torej potem, nič ne more biti preprostejšega, lahko se začneš učiti, kako narediti uporabne predmete in obleko za otroke.
Na ta način boš dajala del sebe.« Če je mati pravi Kristjan, je to kako bi morala pripraviti svoje otroke za izvajanje teh vrlin, ki jih je učil Kristus. Ali je ona Spiritist? Sploh ni pomembno!
V svojem lastnem domu je ženska besede, ker to zahteva njen položaj od nje. Ti ne vedo nič o tem, kaj počne, saj ne želi za nobeno drugo odobritev kot od Boga in od svoje lastne zavesti. Vendar pa so nekega dne nepričakovane okoliščine pripeljale enega od njenih varovancev pred njena vrata, da je prodajal račno izdelane izdelke. Ko jo je ta žena videla, je prepoznala svojega dobrodelnika. Gospa ji je rekla, da naj bo tiho in »Ne pobej nikomur!«. Tudi jezus je govoril na ta način.
POVABITE REVNE IN SLABE. DAJTE BREZ MISLI NA POVRAČILO
8. Potem je tudi rekel njemu, ki ga prosi, ko pripravljaš košilo ali večerjo, ne kliči svojih prijateljev, ne svojih sovernikov, ne sorodnikov, ne svojih bogatih sosedov; naj tudi oni tebe ponovno prosijo in povračilo vam bo storjeno. Toda ko pripravljaš slavje, pokliči revne, pohabljene, šepave, slepe: in boš blagoslovljen; saj ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo ob vstajenju pravičnih. In ko mu je ened od njih, ki je sedel pri mesu z njim slišal te stvari povedal: Blagoslovljen je ta, ki bo jedel kruh v božjem kraljestvu. (Luka, 14:12-15).
8. Juzus nam pravi, da ko pripravljamo pojedino ne bi smeli povabiti naših prijateljev in sorodnikov, temveč namesto njih revne in pohabljene. V dobesednem pomenu teh besed je absurd. Toda, če razumemo njihovo duhovno bisto so v bistvu vzvišene. Ni možno, da je Jezus nameraval, da povabimo pohabljene in berače iz ulic, da bi se družili okoli okrogle mize namesto prijateljev. Njegov jezij je bil skoraj vedno figurativen saj ljudje teh časov niso bili sposobni razumevanje delikatnih senc misli. Zato je zanj bilo potrebno, da je uporabil močne besede, ki bi lahko ustvarile barvite podobe. Neglede pa bistvo njegove misli razkriva ta stavek: »In vi boste blagoslovljeni, saj vam oni ne morejo povrniti.« To pomeni, da naj ne bi delalio dobro zaradi pričakovane nagrade, temveč le zaradi užitka, ki ga čutimo, ko to počnemo. Da bi pojasnil je uporabil očitno primerjavo je Jezus rekel: »Povebite revne na vašo pojedino, ker veste, da vam ne morejo povrniti.« Z uporabo besede 'pojedina' ne bi smeli razumeti dejanskega obroka hrane temveč sodelovanje v splošno uživanem obilju.
Vendar pa je potrebno uporabiti tudi opozorilo v bolj dobesednem smislu. Koliko od vas povabi k vaši mizi le te, ko, kot povedano, vas bodo častili ali vam bodo vrnili vaše povabilo? Po drugi strani, obstajajo drugi, ki najdejo zadovoljstvo v sprejemanju prijateljev in bližnjih, ki so manj srečni od njih samih. Torej, koliko med vami ima ljudi kot ti znotraj svoje družine? Na ta način je lahko včasih narediti veliko služenja, ne da bi se to opazilo. Ti ljudje izvajajo učenja Jezusa brez novačenja slepih in pohabljenih samo, če delajo tako z dobroto, brez bahanja in če vedo kako prikrivati dobro s sredstvi odkrite iskrenosti.
NAVODILA DUHOV.
MATERIALNA DOBRODELNOST IN MORALNA DOBRODELNOST
9. »Ljubite drug drugega in delajte drugim to, kar želite, da bi oni delali nam. Vse kar je religija in morala je vsebovano v teh navodilih. Če bi se jih držali na tem svetu potem bi vsi bili srečni in ne bi bilo več sovraštva in zamer. Pri tem grem še dalje: niti revščine ne bi bilo več, ker bi se vsi revni ljudje hranili s prebitkom tega kar imajo bogati. Niti ne bi revne ženske gledali, kako vlačijo uboge otroke po temi in temačnih ulicah, kjer sem živel med mojo zadnjo inkarnacijo.
Ti med vami, ki so bogati, premišljujte o tem nekaj časa! Z najboljšimi močmi pomagajte vsem tem, ki so manj srečni. Dajte, da bi v skladu s tem lahko nekega dne Bog vrnil dobro, ki ste ga naredili; in tako, ko boste zapuščali svoje zemeljsko telo za sabo, boste morda opazili množico hvaležnih Duhov, ki vas bodo sprejeli na pragu srečnejšega sveta. Oh! Če bi lahko vedeli za radost, ki se občuti, ko dosegate svet onstran, ko sem našel te, ki sem jim dal služenje! Zato ljubite vašega sosede; ljubite jih kot ljubite sebe, ker sedaj veste, da je z samo z odvračanjem ene uboge oseba vedno možno, da pošiljate stran brata, očeta ali prijatelje iz drugih časov. Če se zgodi to si predstavljajte vaš obup, ko jih ponovno prepoznate, ko greste v duhovni svet!
Želim, da natančno razumete, kaj moralna dobrodelnost je. To je nekaj, kar lahko izvajate vsi, to ne stane nič materialnega, toda kar je najbolj težko vaditi. Moralna dobrodelnost potem obsega dajanje podpore vsem vašim sotovariškim bitjem in se najmanj izvede v teh nižjih svetovih, kjer ste sedaj inkarnirani. Verjamite mi, velika zasluga je ostajati tiho medtem, ko drug, mogoče manj inteligenten, govori. To je samo eden vidik moralne dobrodelnosti. Delati se gluhega, ko posmehljive besede pobegnejo iz istnic navajenega zasmehovanja ali ignorirati prezirljive nasmehe teh, ki vas zavračajo, ko prav napačno predvidevajo o sebi, da so daleč nad vami, utemeljuje vrednost.
Vendar pa bo v dejanskem dejstvu to zelo pogosto najdeno v duhovnem svetu, v edinem resničnem življenju, da so te iste osebe daleč pod nami. Zasluga, ki jo prejmemo v teh situacijah ni zaradi usmiljenja, temveč zaradi dobrodelnosti, v tem, da kolikor je možno ignoriramo slabo obnašanje v moralni dobrodelnosti. Neglede pa ne sme biti dovoljeno, da se ta vrsta dobrodelnosti meša z drugo vrsto, ki je že bila omenjena. Zato bodite posebno pazljivi in nikoli ne zaničujte vaših sotovariških bitij.
Ne pozabite ničesar, kar sem vam povedal in če zavrnete revno ali potrebno osebo morda zavračate Duha, ki vam je nekoč bil drag, in ki se je začasno znašel v podrejeni poziciji glede na vas. Tukaj sem odkril enega nebogljenega iz Zemlje, ki sem mu bil pripravljen pomagati večkrat in od kogar, ko sem jaz na vrsti, moram moledovati za pomoč.
Naj vas spomnim, da je Jezus rekel, da smo vsi bratje in sestre. Vedno pomislite na to preden zavrnete berača ali celo nekoga z nalezljivo boleznijo, kot grbavost. Nasvidenje; pomislite na te, ki trpijo in molijo za njih. – SESTRA ROSALIE (Paris, 1860).
10. Moji dragi prijetelji, med vami je dosti tistih, od katerih sem slišal, da so povedali: Kako lahko kupim dobrodelnost, če sem nenehno brez nujnega za življenje?
Prijatelji, obstaja tisoče načinov za izvajanje dobrodelnosti. Morda lahko to počnete s sredstvi misli in dejanj. Z mislijo molitve za nesrečne, ki so bili zapuščeni, za te, ki so umrli brez, da bi celo našli pogoje, ki bi jim omogočil, da vidijo svetlobo. Molitev iz vašega srca bo blažila njihovo trpljenje. Skozi besedem z dajanjem dobrih nasvetov vašim vsakodnevnim spotnikom, tem, ki so obupani in vsem, katerih je pomanjkanje povzročilo zagrenjenost, ki jih je vodila v blatenje Boga s tem, da jim poveste: »Tudi jaz sem bil kot ti; tudi jaz sem trpel in se počutil ubobožanega, toda verjel sem v Spiritizem in sedaj sem srečen.« Tem, ki so stari in ki vam pravijo: »To je brezupno, sedaj sem na koncu moje poti. Umrl bom tako, kot sem živel,« tem morate reči: »Bog vedno pokaže enako pravičnost vsem; ne pozabite delavcev zadnje ure.« Otrokom, ki so že pokvarjeni s strani sopotnikov, ki jih obkrožajo, ki gredo skozi življenje pripravljeni, da podležejo zlim skušnjavam morate reči: »Bog vas gleda, moji otroci,« in nikoli se jim ne utrudite ponavljati teh nežnih besed. Nekega dnebodo vzkalili v teh otroških umih in namesto, da bi postali potepuhi, bodo postali možje in žene. Tudi to je dobrodelnost.
Drugi med vami lahko pravijo: »Oh! Tu na Zemlji nas je teko veliko, da Bog niti pod razno ne more paziti na vsakega od nas.« Poslušajte pazljivo, moji prijatelji. Ko ste na vrhu gore, ali ne vidite milijo zrn peska, ki ga pokrivajo? Torej, tako je kako vas Bog gleda. Dovoli vam vašo svobodno voljo, kot tudi dovoli zrncem peska, da se gibljejo z vetrom, ki jih raznaša. Razen za eno stvar, v svoji neskončni milosti, je Bog položil budno iskro na dno vaših src, ki jo je poimenoval vaša zavest. Poslušajte jo, ker vam bo dala dober nasvet. Včasih vam uspe, da jo onemite s tem, da vanjo spustite duha zla. Potem je tiha. Toda lahko ste prepričani, da kakor hitro začnete izkazovati le senco kesanja, bo vaša uboga zavrnjena zavest ponovno poskrbela, da jo boste slišali. Torej poslušajte jo, sprašujte jo vprašanja in redno boste potešeni s strani tolažnika, ki ste ga prejeli.
Moji prijatelji, vsakemu novemu polku general vedno ponudi prapor. Vam jaz nudim ta življenska pravila Kristusa kot vašo parolo: »Ljubite drug drugega.« Opazujte ta nauk, dovolite vsem, da se združijo pot tem praporom in imeli boste sreči in tolažbo. – Dug varuh (Lyon, 1860).
