POGLAVJE 12
LJUBITE SVOJE SOVRAŽNIKE
Vrnite dobroto za zlo – Dezinkarnirani sovražniki. - Kdorkoli vas udari po desnem licu, se obrnite k njemu tudi z levim. – NAVODILA DUHOV: Maščevanje. - Sovraštvo. - Dvobojevanje.
VRNITE DOBROTO ZA ZLO
1. Slišali ste, da je bilo povedano, da morate ljubiti soseda in sovražiti vaše sovražnike. Toda jaz vam pravim, ljubite svoje sovražnike, blagoslovite te, ki vas klejo, delajte dobro tem, ki vas sovražijo in molite za te, ki vas zaničevalni v popolnosti izrabljajo in preganjajo, da boste lahko otroci Očeta, ki je v nebesih: ker je svoje sonce naredil, da vzide nad zlim in dobrim in je poslal dež na pravične in nepravične. Če torej ljubite te, ki vas ljubijo, kakšno nagrado imate? Ali niso celo oni enaki? In če se pozdravljaš samo svojemu bratu, kaj narediš več kot drugi? Ali tudi drugi ne naredijo tega? (Matthew, 5: 43-47).
Saj vam pravim, da razen, če ne bo presegla vaša pravičnost pravičnost pisarjev in hinavcev, ne boste v nobenem primeru vstopili v Nebeško kraljestvo. (Matthew, 5: 20).
2. Če torej ljubite te, ki ljubijo vas, komu ste hvaležni? Tudi grešniki ljubijo te, ki ljubijo njih. In če delate dobro tem, ki delajo dobro vam, komu ste hvaležni? Saj grešniki tudi počnejo isto. In če sežete proti njim od katerih upate, da boste prejeli, komu ste hvaležni? Saj ko grešnik tudi poda grešniku, prejme ravno tako toliko. Toda ljubite svoje sovražnike in delajte dobro in ponovno ne upajte na nič; in vaša nagrada bo velika in boste otroci Najvišjega: ker On je prijazen do nehvaležnih in do zla. Bodite zato milostni pravtako, kot je milosten vaš oče. (Luke, 6: 32-36).
3. Če je princip dobrodelnosti, da ljubite 5 svojih sosedov, potem je ljubiti enega sovražnika najbolj vzvišena uporaba tega istega principa, saj vidite, da posedavanje te vrline predstavlja eno največjih zmag, ki jo lahko dosežemo nasproti sebičnosti in napuhu.
Vendar pa, vedno obstaja nerazumevanje v odnosu do pomena besede 'ljubiti' v tej situaciji. Ko je govoril Jezus ni mislil na to, da bi vsak od nas moral posedovati enako blagost nasproti sovražniku kot jo čuti do brata, sestre ali prijatelja. Blagost predpostavlja zaupanje; v redu, nihle ne more polagati zaupanje v drugo osebo medtem ko ve, da on podpira sovraštvo; nihče ne more prikazati kipečega prijateljstva med tem ko ve, da bo druga oseba zlorabila situacijo. Med ljudmi, med katerimi ni zaupanja ne more biti enake manifestacije naklonjenosti, ki obstaja med temi, ki si delijo iste ideje. V kratkem, nihče ne more občutit enakega užitka, ko so skupaj s sovražnikom, kot bi ga začutili, ko so v družbi prijatelja.
Raznoličnost čuustev v teh zelo različnih okoliščinah je rezultat fizičnega zakona, ki je vpijanje in zavračanje vibracij. Zla misel ustvarja viracijski naboj, ki ustvari neprijeten vtis. Dobro misel nas obda z zelo sprejemljivim izžarevanjem. To je razlog za različne občutke, ki jih izkusimo pri ocenjevanju priajtelja ali sovražnika. Zato potem ljubiti svojega sovražnika ne more označevati, da ne bi smelo obstajati razlike med naklonjenostjo do sovražnika od te naklonjenosti do prijatelja. Če se za to navodilo zdi težko, da bi ga spravili v dejanja, mogoče nemogoče, je to le zato, ker je bilo napačno razumljeno, ko nam je Jezus naročil, da damo obema, prijatelju in sovražniku, isti mesto v našem srcu.
Medtem ko vidimo, da nas omejitve človeškega jezika obvezujejo, da uporabimo isto besedo, da bi izrazili iste sence čustva, je zato potrebno vzpostaviti te razlike glede na različne primere.
Zato, ljubiti svojega sovražnika ne pomeni, izkazovati mu naklonjenost, ki ne bi bila znotraj naše narave, saj stik z našim sovražnikom povzroči, da nam srce začne biti na čisto drug način kot takrat, ko smo v stiku s prijateljem. Ljubiti svojega sovražnika pomeni, da ne bi smeli sovražiti, ne nositi zamer nasproti njemu, ne želje po maščevanju. To pomenu oprostiti vsemu zlu, ki so ga povročili brez skritih misli in brez pogojev. To pomeni, da ne postavljamo ovir na pot sprave in jim želeti dobre, namesto slabe stvari. Čutili naj bi radost, namesto obžalovanja, za vse dobre stvari, ki lahko pridejo na njihovo pot, jim pomagati kadarkoli je to možno in se zvrdževati pred besedami ali dejanji, ki pomenijo predsodek za njih. Končno, to pomeni, da vedno vrnemo z dobroto za zlo brez vsakega namena ponižati. Kdorkoli lahko nadaljuje na ta način izpolnjuje pogoje zapovedi: Ljubite svoje sovražnike.
4. Tem, ki so nezaupljivi, jim je ljubiti sovražnika kontradiktorno. Ta te, ki jim je trenutno življenje vse, je sovražnik nekdo škodljiv, nekdo, ki vznemiti njihov počitek in od koga, kot se misli, le smrt lahko prinese osvoboditev. To je razlog, za želeti si maščevanje. Ti ljudje niso zainteresirani za odpuščanje, razen če to zadovolji njihov napuh pred svetom. V določenih drugih primerih, se jim dejanje odpostitve zdi kot slabost pred katero se ne bodo zaustavili in celo, če ne žanjeno maščevanja, bodo vsekakor obdržali zamero in zle želje nasproti drugi osebi.
Za vernika in nad vsem za Spiritista, je način za gledanje na to sitracijo zalo različen, ker se njihov pogled razširi čez preteklost in v prihodnost, medtem, ko sedanje življenje ni nič več kot le točka v času. Spiritist ve, da je glede na posebno usodo tega planta, srečanje z zlimi in sprevrženimi ljudmi za pričakovati. Zloba s katero se soočajo je del težkih preizkusov, ki jih je potrebno podpreti. Iz te povzdignjene točke pogleda je lažje prenašati nestalnost, manj grenko, če izvirajo iz drugih tovariških bitij ali stvari. Če se ne pritožujejo nad sabo nad svojimi preizkusi, se niti ne bi smeli pritoževati nad temi, ki služijo kot instrumenti. Če se, namesto obžalovanja, Spiritist zahvali Bogu, ker ga je testiral, bi se morali tudi zahvaliti roki, ki jim ponuja priložnost, da prikažejo svojo potrpežljivost in odpovedovanje. Ta ideja jih bo naravno usmerila k odpuščanju. Vedo tudi, da stran od tega, da bolj so radodarni bolj se povzdignejo v svojih lastnih očeh, in se postavijo onstran dosega sovražnikovih puščic.
Oseba, ki zaseda vzvišen prostor na tem svetu ne čuti, da je prizadeti z žalitvami teh, ki jih smatra, da jih motijo. Isto se zgodi v moralnem svetu tem, ki se povzdignejo nad materialno človeštvo. Razumejo, da jih sovraštvo in zamere le razkrajajo in ponižujejo. V skladu s tem, da bi bil boljši do svojih nasprotnikov, mora biti njihova duša večja, plemenitejša in bolj velikodušna kot to.
DEZIKARNIRANI SOVRAŽNIKI
5. Spiritist ima še vedno druge motive, da bi bil prizanesljiv do svojih sovražnikov. Prvič, ve, da zlo ni permanentno stanje človeštva. To se pojave glede na začasno stanje nepopolnosti in prav tako kot otroci popravljajo sebe svojih pomanjkljivosti, bo tudi zli moški ali ženska nekega dne prepoznal svoje napake in tako bodo postopoma postali dobri ljudje. Spiritist tudi ve, da je smrt le olajšanje materialne prisotnosti sovražnika, ker jih lahko ta sovražnik še naprej zasleduje s sovraštvom še po tem, ko je zapustil Zemljo. Vedo tudi, da sovraštvo, ki ga je zagrabilo zaradi nedoseganje njegovih ciljev, kar ima nasprotem učinek povzročanja še več razdraženosti, in se je zmožno nadaljevati iz enega v drug obstoj. Od Spiritizma je bilo odvisno, da dokaže skozi izkušnjo in zakon, ki vodi odnos med vidnimi in nevidnimi svetovi, da je izraz iztrebi sovraštvo s krvjo radikalno napačen in da kri dejansko le hrani sovraštvo, celo v življenju po fizični smrti. Zato je odvisno od doktrine, da ponudi pozitiven razlog za to dejstvo, skupaj s praktičnim motivom za odpuščanje in za Kristusovo zapoved: Ljubi svoje sovražnike. Na svetu ne obstaja tako zablojeno srce, ki bi zavrnilo, čeprav celo z upiranjem, da bi se prikazalo kot občutljivo na dobro obnašanje. Skozi dobro obnašanje je možno odvzeti vso pretvezo za povračilo in, kdo ve, celo narediti prijatelja iz sovražnika, pred in po smrti.
Skozi slabo obnašanječlovek le uspe v vzdraženju svojega sovražnika, ki potem postane instrument, ki ga bo Božja pravičnost uporabila, da bo služila kot kazen za te, ki so nesposobni odpustiti.
6. Vedno je možno najti sovražnike med obojimi, inkariniranimi in dezinkarniranimi bitji. Naši sovražniki v nevidnem svetu manifetirajo sebe in svoje sovraštvo preko sredstev obsedenosti in podjarmljanja, kar lahko pogosto vidimo. Ti predstavljajo vrsto preizkusa, ki kot v drugih vrstah preizkusov, pomaga v procesu napredovanja in zaradi tega razloga bi jih trpeči moral sprejeti z določeno količino odpovedovanja. Ti dogodki so tudi poseldica nižje narave na tem planetu, kajti, če ne bi bilo zlih ljudi na tem planetu, potem ne bi bilo tukaj niti zlih duhov. Vendar pa, če bi naj bili prijazni z našimi inkarniranimi sovražniki, bi tudi morali obravnavati te od njih, ki so dezinkarnirani na enak način.
V dnevih, ki so minili, je bil običaj, da so žrtvovali krvave žrtve nedolžnih žrtev, da bi pomirili peklenske bogove, ki niso bili bič drugega kot zli Duhovi. Ti hudobni bogovi so sledili hudiču, kar je ista stvar. Spiritizem na kaže, da so ti hudiči le duše sprevrženih miških in žensk, ki še niso znebili svojih materialnih instinktov in, ki jih nihče ne more pomagati v pomiritvi, razen z žrtvovanjem sovraštva, ki obstaja, takorekoč, s tem, da smo dobrohotni do njih. Za učinek ima to, ne le da jih zaustavimo pri njihovi zli praksi, temveč tudi pri njihovi ozdravitvi in jih pripeljemo nazaj na pot dobrote in tako prispevamo k njihovi rešitvi. Na ta način ni pravilo: Ljubite svoje sovražnike. Omejeno na Zemljski ambient in sedanje življenje, temveč raje oblikuje del večjih univerzalnih zakonov solidarnosti in bratstva.
KDORKOLI VAS UDARI PO DESNEM LICU, SE OBRNITE K NJEMU TUDI Z LEVIM
7. Slišali ste, da je bilo povedano, oko za oko in zob za zob: toda jaz vam pravim, da se ne upirajte zlu: toda kdorkoli vas udari po desnem licu, se obrnite k njemu tudi z levim. In če vas bo kdorkoli zakonsko tožil in vam odvzel vaš plašč, dajte jih tudi svoje ogrinjalo. In kdorkoli vas bo silil iti miljo, pojdite z njim dve. Dajte mu, kar je prosil in od njega, ki si bi sposodil od vas se ne obrnite stran. (Matthew,5: 38-42).
8. Razsodbe sveta, s spoštovanjem do tega, kar je v splošnem imenovano 'točka časti' ustvarjajo vrsto temne sprejemljivosti, ki je rojena iz napuha in poveličevanja posameznikove lastne osebnosti, kar po drugi strani vodi človeštvo, da vrne poškodbo ali žalitev nazaj. To je vzeto kot pravica, s strani teh, katerih moralni občutek je še vedno vtkan v strasti sveta. Zato je Mojzesov zakon bil napisaj kot 'oko za oko' in 'zob za zob', v skladu z epoho v katei je Mojzes živel. Ko je prišel Kristus, je povedal: 'Vrnite dobroto za zlo' in dodal: 'Ne upirajte se zlu, ki vam ga želijo storiti, če vas nekdo udari po desnem licu, se obrnite k njemu tudi z levim. Za tiste za napuhom se to učenje zdi strahopetno, ker ne razumejo, da je potrebno več poguma, da podpremo žalitev, kot ga je potrebno za maščevanje. To je vedno zaradi dejstva, da njihov pogled ne gre onstran sedanjosti.
Bi morali torej sprejeti to navodilo kot najvišjo vrednost? Ne, ne bolj od drugega, ki nam govori, da si naj izruvamo oko, ko je le-to razlog za žalitev. Če bi ponesli ta učenja do njihovih končnih posledic, bi to pomenilo obsodbo vseh omejitev, tudi zakonskih omejitev, in bi tako pustili odpro polje za te, ki so zli s tem, da bi jih odvezali vsake vrste strahu. Če ne bi bilo nikogar, da bi preverjeal njihova dejanja agresije, potem bi zelo hitro tudi dobri postali njihove žrtve. Instinkza za samoohranitev, kot eden od zakonov narave, preprečuje vsakomur, da bi se ponudil za umor. Z izgovorjavo tega življenjskega pravila Jezus ni mislil da je samoobramba prepovedana, temveč je s tem obsodil maščevanje. S tem, da nam je povedal, da naj ponudimo drugi lice, ko je bilo je bilo prvo poškodovano je le drug način kako povedati, da na zlo ne smemo odgovoriti z zlom. Človeštvo bi moralo ponižni sprejeti vse kar služi kot sredstvo šibitve njegovega napuha. Večji sijaj je v sprejemanju žalitve, kot biti tisti, ki žali, ali potrepžljivo trpeti nepravičnost, kot jo izvajati; biti prevaran, kot varati, biti kup ruševin kot tisti, ki povzroča rušenje. To je tudi obsodba vsega dvobojevanja, ki kot dejansko dejstvo ni nič manj kot manifestacija napuha.
Le vera v prihodnje življenje in pravičnost Boga, ki nikoli ne dovoli, da bi zlo ostalo nekaznovano, lahko da osebi potrebno moč, da potrpežljivo podpira izbruhe bodisi zaradi njihovih interesov ali njihovega samo spoštovanja. Zaradi tega nenehno ponavljamo, kako potrebno je pogledati v prihodnost; in bolj smo sposobni dvigniti svoje misli nad to materialno življenje, manj bomo prizadeti s stvarmi tega sveta.
NAVODILA DUHOV.
MAŠČEVANJE
9. Maščevanje je eden zadnjih ostankov barbarskih navad, ki se nagiba k temu, da izgine iz ljudske rase. Je kot dvoboj, eden zadnjih odtisov divjaških navad pod katerimi se je človeštvo bojevalo na začetku krščanskega obdobja. Zato maščevanje določa sigurno indikacijo nazadnjaškega stanja moškega in ženske, ki jih je vodil do njega in hkrati tudi Duhov, ki so jih navdihovali. Zatorej, moji prijatelji, to čustvo ne bi smelo nikoli vibrirati v srcu nikogar, ki se označuje kot Spiritst.
Popolnoma dobro veste, da je maščevanje zelo v naskladju s Kristusovim naukom: 'Oprostite svojim sovražnikom', da oseba, ki zavrača odpuščanje ne le, da ni Spiritist, toda nedvomno tudi ne Kristjan. Maščevanje je celo bolj rušiljiva inspiracija, ko so njeni družabniki vztrajni v hinavščini in nepristni. Zares se tisti, ki se podvržejo tej usodni in slepi strasti skoraj nikoli odprto ne iščejo maščevanja. Ko so najmočnejši skočijo divjaško na te , ki jih imenujejo sovražniki, saj vidijo, da le prisotnost te osebe zaneti njihovo sovražnost, jezo in mržnjo. Vendar pa v največ primerih predvidevajo hinavski odnos, prikrivanje zlih čustev, ki jih spodbujajo globoko v njihovih srcih. Na skrit način sledijo svojemu nenesumničavemu sovražniku v sencah, čakajo na priložnost, da udarijo brez nevarnosti za njih same. Medtem, ko se skrivajo pred svojim sovražnikom, nenehno vohunijo pred njimi, pripravljajo odvratno past in ko je priložnost naklonjena, vlijejo strup v čašo.
Če njihovo sovraštvo ne doseže takšnih ekstremov, napadejo žrtev skozi njihovo spoštovanje in občudovanje, niti ne odlašajo z uporabo obrekovanja in izdajalskih namigovanj, jih spretno razširjajo na vse strani, kar se še poveča na poti.Kot posledica, ko se tisti, ki so ga preganjali pojavi na teh mestih, kjer je šlo skozi šepetanje preganjalca so osupli nad prejetim mrzlim sprejemom, namesto nad prijateljskimi in dobrovoljnimi obrazi s strani teh, ki so jih prej pozdravljali. Še bolj so presenečeni, ko namesto iztegnjenih rok, ne prejmejo niti teh. Nazadnje se počutijo poraženi, ko se celo njihovi najvećji prijatelji in najbližji sorodniki umaknejo in se jih izogibajo. Ah! Strahopetec, ki išče maščevanje je na ta način stokrat bolj kriv, kot tisti, ki se sooči s sovražnikom in ga žali neposredno v obraz. Torej, umaknimo te primitivne navade! Odpustimo si te postopke preteklih dni! Celo Duh, ki danes še vedno laže zahteva pravico, da se maščuje njih, ni več vreden, da je del bojne vrste,, ki jo vzdržuje moto: Brez dobrodelnosti ni odrešitve! Toda ne, ne morem se več zadrževati v misli, da bi se član te velike Spiritistične družinedrznil v prihodnosti predati v impulz maščevanja, namesto odpuščanja. – LES OLIVIER (Paris, 1862).
SOVRAŠTVO
10. Medsebojno se ljubite in bodite srečni. Nad vsem drugim, vzemite si k srcu potrebo po ljubezni do vseh teh, ki navdihujejo brezbrižnost in prezir. Kristus, ki ga lahko smatramo kot primer, je dal primer te vrste vdanosti. Misionar ljubezni, kar je on bil, je ljubil tako zelo, da je dal svojo kri in svoje življenje za ljubezen. To je boleča žrtev ljubiti te, ki nas žalijo in mučijo, toda to je prav ta žrtev, ki vas napravi boljše od njih. Če bi jih sovražili, kot oni sovražijo vas, potem ne bi bili vredni nič več kot oni. Ljubiti njih je Brezmadežna hostija, ki jo ponudite Bogu na oltarju svojega srca, ki vas bo ovil v svojo aromo, kot če bi bil prijeten parfum. Če zakon Ljubezni zahteva, da vsak ljubi vse svoje brate in sestre brez razlikovanja, to ne pomeni, da bo srce zaščiteno pred slučajnim vodenjem zla s prsnim oklepom. Nasprotno, to je najbolj tesnobni preizkus, ki ga poznam zelo dobro, saj sem izkusil to enako mučenje med svojim zadnjim zemeljskim obstojem. Toda boj je vedno prisoten in kaznuje v tem življenju ali naslednjem vse, ki kršijo zakon ljubezni. Moji dragi otroci, ne pozabite, da nas ljubezen potegne bližje k Bogu in sovraštvo nas pelje stran od njega. - FENELON (Bordeaux, 1861).
