Poglavje 1
NISEM PRIŠEL UNIČIT ZAKONA
SPIRITIZEM
5. Spiritizem je nova znanost, ki je tu, da razkrije človeštvu, preko neovrgljivega dokaza, obstoj in naravo duhovnega sveta in njegovega odnosa s fizičnim svetom. Ne pojavlja se kot nekaj nadnaravnega, temveč nasprotno, kot ena živih in aktivnih sil narave, vir brezmejnega števila fenomenov, ki jih danes še vedno ne razumemo popolnoma in zaradi tega so izgnani v svet fantazije in čudes.
Kristus je namigoval na to situacijo več krat in to je razlog zakaj je večina tega kar je rekel ostala nerazumljiva ali narobe interpretirana. Spiritizem ponuja ključ s katerim lahko pojasnimo vse.
6. Zakon Starega testamenta je bil poosebljen v Mojzesu: ta v Novem testamentu v Kristusu. Spiritizem je tretje razodetje Božjih zakonov. Toda ni poosebljen v nikomur, ker predstavlja podan izvleček, ne s strani človeka temveč s strani Duhov, ki so glasovi nebes, v vse dele sveta skozi sodelovanje neštetih posrednikov. Kot povedano, je to skupno delo, ki je oblikovano s strani vseh Duhov, ki prinašajo razsvetlitev vsemu človeštvu s tem, da mu ponujajo sredstva razumevanja njihovega sveta in usode, ki čaka vsakega posameznika ob njegovi vrnitvi v duhovni svet.
7. Prav tako kot je rekel Kristus: »Nisem prišel, da bi uničil zakon, temveč, da ga izpolnim.«, tako Spiritisti pravijo: »Nismo prišli, da bi uničili Krščanski zakon, temveč, da bi ga izvajali.« Ne uči nič nasprotnega od tega, kar je učil Kristus. Namesto tega ga razvija, razlaga v smislu, kot se ga da razumeti s strani vseh in zaključi to, kar je bilo prej poznano le kot njegova prispodoba. Spiritizem je prišel v napovedanem času, da bi izpolnil kar je Kristus napovedal in pripravil za doseganje prihodnjih stvari. Zato je to delo Kristusa, ki kot je tudi napovedal, vodi pred preporodom, ki zdaj zavzema mesto in ki bo pripravil dobo vladavine Kraljestva Boga tukaj na zemlji.
ZVEZA MED ZNANOSTJO IN RELIGIJO
8. Znanost in religija sta dva vzvoda človeške inteligence, prvi razkriva zakone materialnega sveta, drugi razkriva zakone moralnega sveta. Toda, kot vidimo imajo ti zakoni isti princip, ki je Bog, in si ne morejo nasprotovati. Če bi si medsebojno nasprotovali bi to pripeljalo do razloga, da ima eden prav in drugi ne. Vendar pa, Bog ni namenil uničiti svojega lastnega dela. Zato nekompatibilnost, ki navidez obstaja med temi idejami, dokazuje da so bili nepravilno interpretirani, zaradi presežne domišljavosti obeh idej. Zaradi tega razloga imamo konflikt, ki je nastal zaradi nezaupljivosti in netolerance.
Sedaj smo dosegli fazo na tem planetu, ko se morajo izvršiti učenja Kristusa in namerna tančica, ki leži nad nekaterimi deli teh učenj, dvignjena. V času, ko mora znanost odnehati v svojem ekskluzivnem materializmu, in vzeti v ozir duhovni element; ko mora religija nehati ignorirati organske in nesprejemljive zakone snovi, tako, da kopel lahko nastane iz dveh sil, od katerih se vsaka uči od druge in napredujeta skupaj v vzajemnem stekališču. Takrat bo regilija, ko ne bo več zatirana s strani znanosti in ne bo več zmožna oporekati kipeči logiki dejstev, sprejela nezlomljivo moč, ker bo le-ta v dogovoru z razumom.
Znanost in religija nista mogli priti skupaj do sedaj saj sta lahko le videli materijo glede na njihova ekskluzivna stališča, kar je povzročilo, da sta se recipročno odbijali.
Nekaj več je potrebno, da bi jima omogočilo, da bi zaprli vrzel, ki ju je ločila, nekaj, kar bi ju lahko združilo. Manjkajoča vez je vsebovana v znanju zakonov, ki vodijo duhovno vesolje in njegovih odnosih z materialnim svetom. Ti zakoni so stanovitni kot ti, ki vodijo gibanje planeta in obstoj vseh bitij. Enkrat ko bo ta odnos mogoče dokazati z eksperimenti, bo začela sijati nova luč, saj bo vera usmerjena nasproti utemeljitvi, in ne bo odkrila nič nelogičnega v veri, in bo lahko končno porazila materializem.
Toda, kot v mnogih stvareh, obstajajo vedno ti, ki ostanejo zadaj dokler jih splošni val gibanja nasproti napredku ne potegne s sabo. Če izberejo, da bi se upirali namesto pridružili temu gibanju, bodo sčasoma zdrobljeni. Torej, po izpopolnitvi, ki je trajala več kot osemnajst stoletij, je sedaj v napredku moralna revolucija, vodi in usmerja jo Duh, ko človeštvo doseže vrhunec svojih dosedanjih potencialov in pohodov proti novi eri. Enostavno je napovedati posledice, ki bodo povzročile neizogibne spremembe v družbenih odnosih in se jim bo nemogoče zoperstaviti, ker jih je določil Bog in jih izpeljal iz Zakona napredka, ki je Božji zakon.
NAVODILA DUHOVNIH BITIJ.
NOVA DOBA
9. Bog je edinstven in Mojzes je bil Duh katerega je poslal On na misijo, da bi razkril njegovo prisotnost, ne le Hebrejcem temveč vsemu poganskemu svetu. Hebrejci so bili Božji instrument, ki mu je omogočil manifestiranje skozi Mojzesa in preroke. Nestanovitnost, ki so jo trpeli ti ljudje bi naj pritegnila njihovo pozornost in pomagala razkriti obstoj Božanskosti.
Božje zapovedi, kot so se razkrile skozi Mojzesa, vsebujejo bistvo najrazumljivejše krščanske moralnosti. Vendar pa Biblični komentarji in pripombe omejujejo njihov pomen, ker če bi se le-te izvajale v svoji najčistejši obliki ne bi bile razumljene. Neglede pa je teh deset zapovedi postalo brilijantno pročelje in svetilnik, ki mu je bilo namenjeno, da razsvetljuje pot, ki ji mora slediti človeštvo.
Morala, ki jo je učil Mojzes je bila primerna za vabo za napredek ljudi, katerim je namenil, da bi se v njih obnavljala. Ti ljudje, ki so bili na pol barbari, z vsem spoštovanjem duše, ne bi razumeli, da bi bil Bog čaščen drugače kot s holokaustom, niti, da je potrebno oprostiti sovražnikom. Z materialističnega, znanstvenega in umetniškega pogleda je bila njihova inteligenca omembe vredna. Moralno so bili zaostali in se ne bi nikoli obrnili k popolni duhovni religiji. Zato je bilo potrebno, da jim je bila ponujena pol materialna oblika religije, kot je predstavljena v Hebrejski veri. Holokaust je istočasno govoril njihovim čutom, da se je ideja Boga dotaknila njihovega Duha.
Kristus je bil iniciator najčistejše in dostojanstvene morale. Naj povemo, Krščanske evangelične morale, ki bo obnovila celoten svet z združitvijo vsega človeštva in njihovo spreobrnitvijo v brate in sestre. Povzročila bo, da bo dobrodelnost vzcvetela v vseh srcih kot tudi ljubezen do soseda in tako vzpostavilo splošno solidanost med ljudmi. Končno bo iz te morale, ki bo preobrazila celotno Zemljo, planet postal dom dosti bolj visoko razvitih Duhov, kot je to bilo do sedaj. To je zakon napredka, ki bo dosežen in h kateremu je podvržena narava. Spiritizem je nivo, ki ga uporablja Bog, da bi omogočil napredek človeštva.
Čas je prišel, ko se morajo razviti moralne ideje, da bi prišlo do napredka, kot ga je določil Bog. Sledila bodo isti poti po kateri so šle ideje svobode naših prednikov. Vendar pa si ne mislite, da se bodo te ideje razvile brez boja. Ne, da bi dosegli zrelost bo potrebno debatirati o teh idejah in konfliktih, da bi lahko pritegnile pozornost mas. Ko bo to doseženo se bo lepota in svetost te morale dotaknila vseh Duhov, ki bodo v preobratu sprejeli znanost, ki jim bo dala ključ do prihodnjega življenja in odprla vrata do večne sreče.
Mojzes je pokazal človeštvu pot; Jezus je nadaljeval njegovo delo; Spiritizem ga bo dokončal. – AN ISRAELITE SPIRIT (Mulhouse, 1861).
10. Enkrat, v njegovi nesmrtni dobrodelnosti, je Bog dovolil človeku videti kako resnica prebada temo. Ta dan je bil prihod Kristusa. Po tem, ko je živa svetloba odšla, se je tema vrnila; po tem, ko so bile svetu dane alternative med resnico in temo se je svet še enkrat izgubil. Potem, podobno prerokom iz Stare zaveze, so Duhovi začeli govoriti in na koncu opozorili, da svet trepeta na svojih temeljih in, da bo grom odmeval. Ostanite čvrsti!
Spiritizem izvira iz božanskega reda, ker temelji na dejanskem zakonu narave in lahko ste prepričani, da ima vse božanske narave velik in uporaben cilj. Vaš svet se je izgubljal še enkrat ker znanost, ki je razvita obsoja vse kar je moralno in je le vključevala vaše materialno blagostanje, kar je rezultiralo v dobrobit Duha teme. Ah! Osemnajst stoletij krvi in mučeništva in še vedno ni prišla Kristusova vladavina! Kristjani! Vrnite se k učitelju, ki vas želi rešiti! Lahko je za te, ki verjamejo in ljubijo. Ljubezen zapolni posameznika z nepopisljivo srečo. Da, moji otroci, svet se potaplja, kot so vas svarili dobri Duhovi vedno znova in znova. Usmeri se z vetrom, ki napoveduje nevihto, tako da te ne potegne dol. Na povem, pripravite se, da ne boste kot norčave device, ki so bile presenečene, ko so priški njihovi možje!
To revolucija, ki se pripravlja je bolj moralna kot materialna. Višji Duhovi, ki so božanski seli, vcepljajo vero med vas, tako da lahko vsi, ki ste razsvetljeni in goreči delavci, slišite njihove ponižne glasove, in vidite, da je vse človeštvo kot zrna peska, brez katerega ne bi bilo gora. Zato besede: 'Mali smo' nimajo pomena. Vsakemu njegova misija, vsakemu njegovo delo. Ali ni mravlja izgradila republike, in drugi neopazne živali vzdignile kontinentov? Nova križarska vojna se je začela. Apostoli, ne apostoli vojne, temveč univezalnega miru, moderni Sveti Bernardi gledajo in marširajo naprej. Zakon besed je zakon napredka. – FENELON (Poitiers, 1861).
11. Sveti Avguštin je eden največjih populizerjev Spiritizma. Sebe je manifestiral v skoraj vsakem delu. Razlog za to je najti v življenjski zgodbi tega velikega Krščanskega filozofa. Pripada močni falange, ki je poznana kot Očetje cerkve, in kateremu Krščanstvo dolguje trdne temelje. Kot mnogi drugi je izhajal iz poganstva ali še bolje iz najbolj prefinjene brezbožnosti z bliščem resnice. Ko je naenkrat med svojo potrato začutil tujo mu vibracijo v svoji duši, ki ga je poklicala k sebi in mu dala razumevanje, da sreče ni moč najti v slabih in izogibajočih se užitkih. Končno je tudi doživel isto izkušnjo kot Pavel, ki je slišal svetniške glasove, kako so ga klicalina cesto v Damask in mu govorili: 'Saul, Saul, zakaj me preganjaš?' Ko je sveti Avguštin slišal njegov glas je vzkliknil: »Moj Bog! Moj Bog! Oprosti mi! Verjamem, Kristjan sem!' Od tega trenutka naprej je postal eden največjih podpornikov evangelija. Lahko berete o vidnejših zapresegah, ki jih je zapustil ta ugleden Duh, karakteristične in preroške besede, ki jih je izgovoril po smrti sv. Monike, »Prepričan sem, da me bo obiskala moja mama in mi dala nasvet, razkrila mi bo kaj nas čaka v prihodnjem življenju.«
Kakšno veliko razodetje v teh besedah! Kakšen zveneč vpogled v doktrino, ki še prihaja! To je razlog zakaj je danes, ko vidimo, da je prišel čas za razgrnitev resnice kot jo je napovedal, postal njen vroč razglaševalec in kot je bila, in se je pomnožil, da bi lahko odgovoril vsem, ki so ga poklicali. - ERASTUS, disciple of Saint Paul (Paris 1863).
ZAZNAMEK: Ali bi bilo možno za sv. Avgustina, da uniči to kar je zgradil? Vsekakor ne. Toda pravtako kot že mnogi pred njim vidi sedaj z očmi Duha, česar ni mogel videti, ko je bil še človek. V svobodi svoje duše vidi novo jasnost in razume to kar mu je prej bilo nemogoče razumeti. Nove zamisli so mu odkrile resnični pomen določenih besed. Na Zemlji je sodil besede glede na znanje, ki ga je posedoval takrat. Toda od kar je videl novo svetlobo lahko ocenjuje te besede bolj razumno. Zato je moral ponovno pregledati svoja verovanja glede na tesnobne in zle duhove, kot tudi glede obsodbe, ki jo je lansiral v smeri teorije antipodov. Sedaj, ko lahko vidi Krščanstvo v njegovi pravi luči in v vsej čistosti, je sprejemljivo, da na nekaterih točkah misli drugače od takrat, ko je bil še živ, kar mu nikakor ne preprečuje da bi bil še naprej Krščanski apostol. Morda se lahko tudi predstavi kot razglaševalec Spiritizma brez, da bi spremenil svojo vero, ker je videl, da to kar predvideva tudi mine. Zato danes z razglašanjem te doktrine, nas le vodi naproti bolj pravilni in logični interpretaciji besedil. Isto se tudi zgodi z drugimi Duhovi, ki se znajdejo v podobni situaciji.
