V nadljevanju je podan prevod enega dela iz te knjige, ki opisuje možen nastanek in težave z obesedonstjo, njeno zdravljenje in svetovanje o njej.

 

Uvodna informacija
Obsedenost je okarakterizirana kot akcija nižje razvitih duhovnih bitij nad človeško psiho. Kardec je pojasnil in izpostavil v svojih raziskovanjih tri stopnje procesa obsedenosti: enostavna obsedenost, podreditev in omamljenost. V prvi stopnji duhovni napad doseže um in v njem povzroča mentalne nemire; v drugi stopnji se razširi v centre učinkovitosti in volje, kjer učinkuje na občutke in psihomotorični sistem in pelje obsedeno osebo, da si manifestira čudne drže kot živčne gibe ali tike; v tretji stopnji pa učinkuje na dejansko zavest žrtve, kjer se odklene halucinacijski proces.

Vzroki obsesije so rezultat prenekaterih faktorjev med katerimi so najbolj pogosti: problemi reinkarnacije, izprijeni trendi, skrajni egoizem, brezmejne ambicije, odpor do nekaterih ljudi, sovraštvo, čustva maščevanja, objestnost, pretirana puhlost, zvestoba zemeljskim vrednotam in tako naprej. Te dispozicije osebe pritegnejo različna duhovne bitja, ki jo obdajo in jih sprejme kot nevidne spremljevalce. Duhovna bitja, ki obsedejo niso edini krivci obsedenosti. V splošnem leži večja krivda v žrtvi.

V starodavnih časih so ravnali z obsedenostjo z nasiljem. Praksa eksorcizma je do danes še vedno prisotna v Judaizmu in v nekaterih Krščanskih verah in je namenjena, da učinkuje na demona, de se le-ta premakne stran na agresiven in nasilen način. Pri Spiritizmu je uporabljena metoda postopnega prepričevanja obsedneža v obsedeni osebi. Temu se pravi svetovanje ali razsvetljenje duha in obsedene osebe v luči Spiritistične doktrine. Za to ni uporabljen noben poseben element ali poseben predmet. Uporabljata se le molitev in prepričljiva razsvetlitev. Enkrat, ko sta doseženi obsedena oseba in duhovno bitje, ki obseda, sta oba razsvetljena in takorekoč imunizirana pred pojavi obesednosti.

Obsedenost

Kaj je obsedenost? - Orientacija za obravnavo obsedenosti

 

Zakaj živimo in zaradi kakšnega razloga? Odgovor na to vprašanje je velikega pomena, da bi razumeli problem obsedenosti. Glede na Spiritzem živimo, da bi razvili psihične potenciale s katerimi smo vsi obdarjeni. Naš zemeljski obstoj ima kot svoj cilj nadčutnost, tako rekoč nenehno preseganje človeškega stanja. Od rojstva do našega zadnjega dne na Zemlji smo podvrženi izkušnjam, ki razvijejo naše prirojene sposobnosti v vseh pogledih. Novorojenec raste iz dneva v dan, razvija svoj organizem in se uči komunicirati z drugimi, govoriti in razumeti razloge, želeti in reagirati v skladu s tem, da bi dobil tisto, kar si želi. Presega stanje v katerem se je rodil in prestopa v višje faze otroštva, pozneje vstopi v puberteto in mladost, zrelost in starost. Ko gre skozi vse to razvije svoje organske in psihične sile, svojo čustvenost, svojo kapaciteto razumevanja vsega kar se razvija okoli njega in svoje moči nadzora okoliščin. Da bi presegel in se dvignil nad pogoje v katerih je bil rojen. Zaradi tega razloga živimo in to nam prikazuje, da je pomen življenja preseganje.

Danes Eksistencialna filozofija podpira ta isti princip v filozofskem področju. Eksistencialisti smatrajo, da je človek projekcija, kar pomeni, da je projiciran v obstoj kot puščica v smeri tarče: to je transcendenca. Vendar pa je obstojev v Spiritizmu več in so zaporedni; in zato skozi vsako zemeljsko izkušnjo dosežemo novo stopnjo transcendence. Trenutne parapsihološke raziskave na področju reikarnacije potrjujejo ta princip. Dejstvo življenja skozi mnoga življenja na Zemlji in ne samo v enem, prikazuje, da imamo v naši podzavesti dosti večje skladišče spominov in znanja, teženj, frustracij in travm kot le-teh, ki jih je odkril Freud.

Dobro je imeti v umu to pomembno dejstvo: ko je Kardec odkril manifestacije podzavesti skozi raziskavo psihičnih fenomenov je bil Freud star komaj eno leto. To ne spodkopava Freuda, ki ni vedel nič o Kardecovih raziskavah, temveč potrjuje varnost Spiritističnih raziskav človeške psihe. Spiritističen koncept človeškega življenja na Zemlji ni imaginaren; je resničen in temelji na znanstvenih raziskavah. Ti, ki smatrajo Spiritizem za vraževerno doktrino, ki je bila ustvarjena zaradi nevednosti, prikazujejo, da so še dosti bolj nevedni kot si to lahko predstavljajo. Spiritistična doktrina je bila dokazana znanstveno s strani najbolj slavnih znanstvenikov. To pravimo zato, da bi bralcem pokazali, da ni pomen življenja na katerega se sklicujemo le hipoteza, temveč realnost. Če ne razumemo, da je življenje transcendenca (preseganje), rast, dviganje in konstanten in dokazan razvoj duhovnega bitja, ki smo mi, se ne bomo mogli soočiti z naravnostjo problema obsedenosti in si prizadevati, da ga bomo razrešili.

Dimenzije življenja

 

Trenuten napredek znanosti z odkritjem antimaterije, bioplazmičnega telesa živih bitij (periduha, glede na Spiritizem), paranormalnih fenomenov in življenja po smrti, kot tudi mentalne komunikacije med živimi in mrtvimi (theta fenomen Parapsihologije) potrjuje spiritistična odkritja na mnogih dimenzijah življenja. Te dimenzije odgovarjajo različnim gostotam snovi, ki omogočajo obstoj vmesnih svetov spiritistične teorije.

Odkritje, da misel in um nista fizična, temveč namesto tega zunaj fizična (glede na definicijo prof. Rhine-a) in so semi-materiali, glede na Spiritizem, prikazali resničnost obstoja različnih nivojev življenja, ki jih poseljujejo človeška bitja na različnih razvojnih stadijih. Reinkarnacija in medejske komunikacije so postale nuja v tem dinamičnem kontekstu v katerem, ni prostora za 'ničnost'. Človeška transcendenca se prenaša skozi zaporedne nivoje, ki gredo iz nivoja z gostejšo snovjo na Zemlji, do nivojev z razredčeno snovjo, ki presega naša materialna čutila. In tu več ni prostora za absolutne materialistične koncepte v znanstveni in filozofski kulturi našega časa.

Freud in Kardec

 

Mnogi psihologi in psihiatri obtožujejo Spiritizem, da napada njihove znanstvene domene v primerih mentalnih in psihičnih motenj. Medtem, ko se ne zavedajo obstoja Spitistične dokrine in njene zgodovine, ne prepoznajo , da se dogaja ravno nasprotno. Trdijo, da je obsedenost decurentivna motnja endogenega neravnovesja in zato primernega psihično-mentalnih struktur pacienta v odnosu do ambientnih faktorjev. Skoraj vse pripisujejo zgradbi pacienta, organiskim in posebno možganskim ali čustvenim motnjam. Podzavest je v splošnem izvir vsega psihičnega kravala. Stvar razumejo, da spiritisti mešajo namišljene duhove starejšega magičnega in religioznega vzraževernega Človeštva. Verjamejo, da je Spiritizem proces vrnitve v svet vraževerja.

Freud je bil star le eno leto, ko je Kardec prinesel na plano problem podzavesti v znanstevnih terminih v svojih raziskavah spiristističnih fenomenov, ki jih danes znanstveno imenujemo paranormanli. Kardec je šel globlje v snov kot Freud in je posegel v problem posameznih in kolektivnih arhetipov, ki sta jih Adler in Jund raziskovala šele pozneje. Pri raziskavah je problem animizma v medijskih manifestacijah in fizičnih infiltracij v resničnih manifestacijah je Kardec primerno naglaševal pomen manifestacij podzavesti v posameznem in kolektivnem obnašanju. Freud se je soočil z vprašanjem sanj v mejah svoje doktrine. Kardec je v dvanajstih letih že dosegel intenzivne raziskave eksperimentalne psihologije (absolutni pionir natem področju) v Pariškem društvu za Spiritistične študije. Danes izvajajo parapsihološke raziskave najbolj priznane univerze po vsem svetu, kar dokazuje pravilnost Kardecu.

To zgodovinsko infomacijo podajamo samo zato, da žrtev obsedenosti in njihovih sorodnikov, ki soodgovorni zanje ne odnese usodna prevara, ko se gre za težavne primere obsedenosti. Spiritistična znanost ne nasprotuje Materialni znanosti na nobenem področju, temveč jih raje poizkuša podpirati s potrebnimi dopolnili v njihovih raziskavah in skozi primerne dosežke. Enostavno je preveriti resničnost teh informacij s spraševanjem o Kardecovem delu, vključno z dokumentacijo o obsedenosti in odstranjevanju obsedenosti v njegovih delih, ki jih je objavil v zbirkah v »Reveu Spirite« (Spiritistična revija), ki je danes popolnoma preveden in izdan v Portugalščini.

Podzavest in subliminarni spomin

 

Iz Kardecovih del v 19. stoletju izvira psihična raziskava: Angleška Psihična Znanost, Francoska Metafizika Charlesa Richeta, raziskava pshiloškega avtomatizma Pierra Janeta, Psihobiofizika Schrenk-Notzinga, Transcendentalna Fizika Friedricha Zollnerja v Nemčiji in trenutna Parapsihologija. Iz tega je tudi nastala famozna knjiga Frederica Myersa »Človeška osebnost in njeno preživetje« (“The Human Personality and its Survival)” z znanstvenim prispevkom Edmunda Hurneya. Ta knijgapostavi problem dveh zavesti, supraliminarna, direktno nasproti eksistenialnim problemom in subliminarna, direktno nasproti transcendenci in življenju po smrti. Paranosrmalna percepcija pripada subliminarni zavesti, ki je enaka podzavesti v Psihoanalizi.

Genialnost je pojasnjena s prebujenjem subliminarne vsebine vnaprejšnje predhodne zavesti, ki je izzvana s strani podobnih idej oz. z zunaj čutno zaznavo. To prebuditev je možno izpeljati tudi iz negativnih idej, ki vznemirjajo trenutno obnašanje. V Spiritszmu je to povezano z platonično teorijo spominov, to so preostanki izkušenj, ki smo jih živeli v preteklih življenjih. Raziskabe Alberta De Rochas-a o reinkarnaciji v 19. stoletju in trenutne parapsihološke raziskave potrjujejo spiritistične teze. Razlika je prav jasna med temi psihičnimi prebuditvami (iz lastne duše medija) in tipičnimi primeri manifestacije duha.

Infekcije in napadi

 

Ti primeri obsedenosti se ne zgodijo le na pshološkem nivoju temveč tudi v splošni patologiji. Simptomi infekcijske bolezni se prenašajo iz bolnih duhovnih bitij na zdrave ljudi. Da bi lahko razločili smo v spiritizmu posvojili termin napad, da bi označili te nerazložljive bolezni, ki lahko prihajajo bodisi iz fizičnega ali duhovnega izvira. Močni vtisi in strahovi lahko povzročijo neznane simptome. V primeru napadov lahko procesi komunikacijskih vases povzročijo reakcijo, ki je preverjena: duhovno bitje prenese na žrtev brez, da bi se v splošnem le-ta to zavedala, simptome bolezni, ki je povzročila njegovo smrt in ki so še vedno prisotni v njegovem peruduhu ali duhovnem telesu. Znanstveni in objektivni dokaz obstoja tega duhovnega telesa je v Franciji naredil Raul de Motydon v prvi polovici 20. stoletja in pozneje Sovjetski fizik , biofizik in biolog na univerzi v Kirovu v bivši Sovjetski Zvezi, ki poimenoval navedeno telo z označbo bioplazmično telo. Kardec je raziskoval problem v svojem obdobju in je potrdil hitpotezi napada s sredstvi obravnave in ozdravitve psevdo-bolnih ljudi s preprosto odstranitvijo bolnih duhovnih bitij, ki so jih napadle. Dr. Karl Wikland je v Združenih Državah tudi raziskoval ta fenomen tri desetletja, in prikazal triminutni rezultat v knjigi »Trideset let medmrtvimi« (»ThirtyYears among the Dead«). V njegovi znameniti kliniki v Čikagu je Dr. Wikland dosegel presenetljiv uspeh. Psevdo bolezen stotine pacientov, ki so bili utrujeni o obiskovanja zdravnikov in brezuspešnih bivanj v specializiranih inštitucijah, je našel rešitev za njihove primere. Dr. Wikland ni bil spiritističen zdravnik. Bil je le zdravnik, ki se je nenhno izobraževal in raziskoval, ki je imel zadovoljstvo, daje bil poročen z mlado žensko, ki je bila obdarjena z velikimi medijsko občutljivostjo.

Primeri, o katerih je poročal v svoji knjigi razkrivajo svojskost in raznoličnost fenomena s katerim se je soočil med svojimi zdravniškimi izkušnjami. Njegov primer ni bil edini, bil je le eden med tisoči, ki so se zgodili in se še dogajajo po vsem svetu. Tu ga omenjamo, ker je bol eden najpozitivnejših in najpomembnejših.

Medijska obravnava

 

Medijska obravnava nesledi le posamičnemu pravilu, razlikuje se glede na naravo primera v katerega je vključena in glede na specifično psihološko stanje pacienta.Vedno se mora izvajati pod zdravniško prisotnostjo, vendar pa s strani zdravnika, ki poseduje primerno znanje Spiritistične doktrine.

Brez tega vnaprejšnjega znanja so se mnogi zdravniki podali v prakse, ki so jih spiritisti prepoznali in prikazali kot neuporabne in zato nepotrebne, saj služijo samo temu,da bi dale racionalno obravnavo vraževernega aspekta. Vse medijske obravnave morajo biti zastonj glede na Kardecovo usmeritev, ker je le-to konec koncev odvisno od zagotovljene duhovne podpore. Duhovna bitja ne zaračunavajo za svoje storitve in niso naklonjeni, da mi zaračunavamo v njihovem imenu. Zato se mora to izvajati v znanstvenih inštitucijah, kjer delajo zdravniki kot spiritisti, ki posedujejo tudi medicinsko znanje, vendar ob tem ne upoštevajo profesionalizma. Duhovno služenje je namenjeno samo odrekanju; to je plačilo, ki ga ti mediji in zdravniki plačajo Bogu za lajšanje človeškega trpljenja in za mnoge blagoslove, ki jih prejmejo vsakodnevno. Ti, ki ne razumejo tega in si dovolijo, da jih nadzira pohlep, bodo končali kot pogubno premagani in podjarmljeni s strani nižjih duhovnih bitij.

Čistost namenov s strani medijev in zdravnikov je edina možna garancija za učinkovitost medijskega zdravljenja. Kot je izjavil Kardec je pomanjkanje vdanosti za svetovne interese prvi pogoj za interes, ki ga višje razvita duhovna bitja kažejo v naših prizadevanjih za korist našega sotovariša človeka.

Zdravilo za obsedenost

 

Ste odraslo in zavestno človeško bitje, ki je odgovorno za svoje obnašanje. Nadzirajte svoje ideje, zavračajte slabe in vznemirjujoče misli, ki vplivajo na vaše dobre tendence in odganjajo negativne. Skrbite zase. Bog vam je podelil pristojnost nad vami samimi; vi ste tisti, ki posedujete nadzor nad vami samimi na poteh življenja. Ne obnašajte se kot pokvarjen otrok. Učite se, kako nadzirati sebe v trenutku in v vsakih okoliščinah. Eksperimentirajte s svojimi močmi in videli boste, da so večje kot si jih lahko predstavljate.

Zdravilo obsedenosti je samo-zdravilo. Nihče vas ne more osvoboditi obsedenosti, če se je ne želite osvoboditi sami. Začnite se je osvobajati prav zdaj s tem, da si ponavljate: »Sem normalna oseba, obdarjena z močjo in dolžnostjo, da si zapovedujem. Vem svoje dolžnosti in jih lahko izpolnim. Bog me podpira.«

To ponavljajte vedno, ko se počutite, da ste vznemirjeni. Ponavljajte in vadite kar govorite. Sprejmite odločitev, da se obnašate kot normalna oseba, kar zares ste, z zaupanjem v Boga in v moč naravnih sil, ki so v vašem telesu in v vašem duhu in čakajo na vaš ukaz. Bodite tisti, ki vodite vaše življenje.

Reformulirajte koncept, ki ga imate sami osebi. Niste uboga, zapuščena duša na svetu. Celo črve varuje naravni zakon. Zakaj ni bi bili tudi vi zavarovani? Odstranite iz vaših misli idejo o grehu in kazni. To kar imenujejo greh je napaka in napake so lahko in morajo biti popravljene. Popravite sami sebe. Vzpostavite nadzor nad vašim lastnim jazom, malo po malo, potrpežljivo in samozavestno.

Niste odvisni od drugih; odvisni ste od svojega lastnega uma. Vzdržujte odprtost uma s tem, da odprete na široko okna v svet, dihajte sigurnost in hodite trdnost. Pomislite na slepe ljudi, neme in gluhe, pohabljene in invalide, ki pogosto izboljšajo svoje stanje s tem, da verjamejo v sebe. Razvijte svojo lastno vero. Vera je samozaupanje. Božanska vera obstaja, kar je zaupanje v Boga in v njegovo moč, ki nadzora vesolje. Lahko racionalno dvomite v to? Obstaja človeška vera, ki je zaupanje osebe vase. Ali ne verjamete inteligenci, vašemu zdravemu razumu in vaši sposobnosti delovanja? Ali verjamete, da ste nesposobna oseba, ki jo odnesejo pojemajoče predstave, ki se nanašajo na vas same? Spremenite ta način mišljenja, ker je napačen.

Ko pridete na srečanja, kjer se odpravlja obsedenost, pridite tja z zaupanjem. Ti, ki čakajo na vas, so vas pripravljeni podpirati. Bodite hvaležni tem, ki so zainteresirani za vas in jim pomagajte z vašo dobro voljo. Če boste sledili temu nasvetu je vaša obsedenost že v procesu eliminacije. Ne ustrašite se, bodite pogumni.

Vodič za odstranitev obsedenosti - Neprevedeno poglavje

Psihiatrija in Spiritizem - Neprevedeno poglavje

Zdravstvena obravnava - Neprevedeno poglavje

Prehodi

Prehod: Njegov izvor, njegova uporaba in njegovi ućinki

 

Spiritistični prehod je preprosto polaganje rok, kot se je na to skliceval Juzus, kot lahko zto beremo v evangelijih. Njegov vir je skozi zdravilsko prakso Primitivnega Krščanstva. Njihove božanski in človeški viri so Jezusove roke. Vendar pa za tem obstaja zgodovinska preteklost, ki se je ne da spregledati. Od izvora človeškega življenja na Zemlji zapažamo rituale dajanja prehodov, ki zelo pogosto sledijo ritualom kot pihanje, drgnjenje rok, uporaba sline in celo skozi mešanico sline in zemlje (preostanek rituala zemlje), za uporabo na bolni osebi. V Evangeliju beremo opis zdravila slepi osebi, ki ga je koristil Jezus z uporabo mešanice. Vendar pa je Jezus vedno kot zgled v svojih dejanjih in praksah prikazal zelo v ne ritualni obliki; zato so ti opisi, ki so jih potrdili med štirideset in osedeset let po njegovi smrti, lahko le primerni zaradi vpliva religiozmnih navad tistega časa. Vsa njegova učenja so težila k premiku človeka stran od obstoječih vraževerij tistega časa. Te zgodovinske nepovezanosti, kot je nanjih že opozirl Kardec, morda ne izvirajo od njega, temveč namesto od evangelistov tistega časa. Če je temu tako, se je Jezus obnašal protislovno glede na svoja učenja in njegove primere, ki bi bili nesmisel. Okoli vsegani prostora za teatričnost in presežno gestikulacijo pri spritističnih prehodih, ki so jih nekateri improvizirani teoretiki, ki so v splošnem bili povezani s starimi duhuvnimi verovanji magijskega in čarovniškega izvora, vključevali v vse to. Vsa moč in vsa učinkovitost duhovnih prehodov je odvisna od duha in ne od snovi, odvisni so na duhovni podpori tega, ki daje prehode in ne direktno iz njega osebno. Standardizirani in oklasificirani prehodi izvirajo iz teorij in praks mesmerizma, magnetizma in hipnoze iz preteklosti, ki so bile v sedanjosti že presežene. Razsvetljena duhovna bitja ne odobravajo ali učijo tega menerizma, temvečraje učijo le molitev in polaganje rok. Vsa duhovna lepota duhovnih prehodov prihaja iz racionalne vere v duhovne moči, toda izgine pod došljavo gimnastiko in uporavo smešne gestikulacije.

Pripravljalne stopnje kot: roke dvignjene proti nebesom in odprte s domnevnim namenom zbiranja fluidnega izžarevanja za tistega, ki daje prehove, odprte roke pacieta, ki počivajo nakolenih za boljšo asimilacijo energij, z neprekrižanimi rokami in nogami z namenom neovirajnja prostega pretoka energij, in takon naprej le služijo smešenju prehoda, tistega, ki prehode daje in pacienta. Tvorba ti. Medijskih baterij z zbiranjem medijev okoli pacienta, ki se združijo s tem, da se primerjo za roke ali z dotikajočimi prsti – kar okarakteriziral Kardec – niso nič drugega kot ostanki mesmerizma 19. stoletja, neuporabno, vraževerno in smešno. Ves ta nesmisel je v bistvu rezultat človeških navez naobliko materialnih aktivnosti. Smatramo se sposobni izvrševaja tega, česar ne moremo izvršiti. Želimo si usmerjati in voditi duhovne fluide kot če bi bili električni naboji in jih manipulirati kot, če je njihova uporaba odvisna od nas. Vesten dajalec prehodov, ki je poučen o duhovni dokritin, če je zadosti ponižen, da razume, da ima zelo omejeno razumevanje o duhovnih fluidih – in to kar verjame, da zna, da je domišljavo pretvarjanje – in se zato omejuje na medijsko funkcijo posrednika. Če zaprosi za podporo Duhovna bitja, kaj mu daje pravico, da se postavi nadnjih? Zelo pogosto Duhovna bitja predlagajo, da naj ne uporabljamo gibov z rokami in rok, da ne bi ustvariili napačnih vtisov glede prehodov. Bodisi, da verjamemo akciji Duhovnih bitij ali jim ne verjamemo in je v tem primeru bolje, da jih ne nadlegujemo z našimi zahtevami. Duhovni prehod je molitev, koncentracija in donacija. Tisti, ki prepozna, da se ne more predati, zahteva donacijo od Duhovnih bitij. Oni so tisti, ki podpirajo te, za katere jih pokličemo in ne mi. Vse je odvisno od duhovne podpore.

Magija in religija

 

Prehod se je rodil med civilizacijo gozda, med divjaki, kot element divjaške magije, kot ritualprimitivnih verovanj. Spretnost rok v izdelovanju in uničevanju stvari, ki jih je sugestiral obstoj, znotraj njih s strani misteriozne moči, ki je bilapraktično dokazana z dnevnimi aktivnostmi drgnjenja, ki je umirjala bolečino, s pritiskanjemsprsti, da so zaustavili kri ali odstranili trn ali želi iz ose ali strup kače. Magična moč rok se je tudi potrdila v invokacijah bogovom, ki so bili preprosto »duhovna bitja«. Blagoslovi in uroki so bili prva tipična manifestacija prehodov. Primitivni divjakni teoretiziral, toda je poizkušal instinktivno in se učil narediti in uničiti skozi moč rok. Bogovi so podpirali, pomagali in ga inštuirali v njegovih naravnih medijskih manifestacijah. Medijska občutljivost se je izboljšala pri najbolj občutljivih bitjih in tako se je pojavil »zdravilec« (»medicine man«), ćarovniki, šamani, terapevtski čarovniki in zdravilci.

Odkritje prehoda je spremljalo in podpiralo razvoj rituala, jezika in odkritje instrumentov, ki povečajo moč rok. Lahko sipredstavljamo, kot je to naredil Andre Lang, primitivnega človeka, kako gleda z zanimanjem v mnoge črte dlan njeogve roke, brez najmanjše ideje, kaj bi lahko pomenile.Njegovi nasledniki so prepoznali, da je tam vgravirana usoda vsakega bitja. Skrivnost človeških rok je bil bistveni element v razvoju inteligence in posebno v počasnem in napredujočem odkritju, s strani človeka, njegovih notranjih moči. Od primitivnih časov dodanes, je roka simbol izgradnje, ki nas vodi do znanja. Medtem ko soLuna, Sonce in zvezde pritegnile človeka zaradi skrivnosti Kozmosa, ga je roka vodila do tega, da se je potopil v globine človeške narave.

Od te dialektike notranjega in zunanjega se je rodila Magija in Religija. Magija je praktična; rodila se je iz rok in je delovala skozi njih. Religija je teoretična; rodila se je v očeh, iz abstraktnega gledanjanasvet in delovanja načrtovanih idej: Pri Magiji je človek podrejal bogove človepki moči, podrejal božanstva, da so ga ubogala in da so delovala v njegovem interesu. Pri Religiji se je človek priklonil bogovom, moledoval za naklonjenost in varstvo božanstev. Toda neglede na to razlikovanje so religije odstranile primitivne ostanke magijskih formul. Vse Cerkve dandanašnjice, celo po zadnjih reformah, se podrejajo ustvarjanju čarovnikov, skozi svoje zakramente. Jasen primer tega je zakrament Euharstije v katoliški cerkvi v kateri duhovnih sili Boga, da se materializira v svetem gostitelju, da ga vernik lahko absorbira in se prečisti skozi njegno zaužitje.

Pri Spiritismu te magični ostanki ne smejo obstajati, ker je to dokrina razloga. Toda veliko število pripravnikov, ki izvirajo iz drugih religioznih praks, brez filozofskega in znanstvenega znanja Spiritistične dokrine, vnesejo te prakse na našo pot v poizkusu standardiziranja spiritističnih praks, s preobrazbo prehodov v nekaj,kar je izpeljano iz medijev in ne iz duhov. Odnos medijev, ki nameravajo skozi grizenje prstov in drugih gest učistiti avro osebe ali očistiti hišo je tipično magijski. Poizkusi zdravljenja skozi te grimase in trzaje odkriva magično zaupanje medija v rituale, ki jih izvaja.

Zato je Jezus preprosto učil preprosto polaganje rok, ki mu je sledila tiha molitev. Molitve izrečena na glas in v skupini so tudispomin na prekse magije iz katerih posameznik poizkuša izsiliti od Boga ali duhov, da bi skrbeli o človeških stokih. Racionalna in zato vestna religija temelji na veri razsvetljeni z razlogom, ki ne pusti prostora tem preteklim praksam napolnjenim z misticizmom, ki izvira iz cerkve.

Nadaljnjih 11 poglavij ni prevedeno

Celotno knjigo v angleške jeziku lahko snamete na: http://www.sgny.org/main/Books/