Prvi zakon
Vse bolezni so rezultat oviranega življenja duše in to drži za vse oblike, v vseh kraljestvih. Umetnost zdravilca je v osvobajanju duše, tako da njeno življenje nemoteno teče skozi celoto organizmov, ki tvorijo neko obliko.
Drugi zakon
Bolezen je posledica treh vplivov: Prvič, človekove preteklosti, ki terja poravnavo preteklih grehov. Drugič, podedovanih značilnosti, ki jih deli s celotnim človeštvom in izhajajo iz tistih nečistih tokov energije, ki so skupinskega izvora. Tretjič, človek si deli z vsemi drugimi oblikami narave to, kar Gospod Življenja vtisne v Svoje telo. Ti trije vplivi se imenuejo “Starodavni Zakon Delitve Zla”. Ta zakon se bo nekega dne umaknil “Zakonu Starodavno Zmagovitega Dobrega”, ki stoji za vsemi božjimi stvaritvami. Ta zakon bo v delovanje pripeljala človekova duhovna volja.
Tretji zakon
Bolezen je učinek osnovne osredotočenosti človekove življenjske energije. Iz ravni, kjer prihaja do osredotočanja energij, izhajajo tisti pogoji, ki so odgovorni za nastanek slabega zdravja. Lahko povzročijo bolezen ali po poskrbijo za zdravje.
Četrti zakon
Bolezen, fizična in psihološka, ima svoje korenine v dobrem, lepem in resničnem. Je le izkrivljen odsev božanskih možnosti. Ukleščena duša, ki si prizadeva za popoln izraz neke božanske lastnosti ali notranje duhovne resničnosti, proizvede znotraj substance svojih slojev, mesto trenja. Na to mesto se osredotočijo oči osebnosti, kar pripelje bolezen. Umetnost zdravilca je v preusmerjanju navzdol usmerjenega pogleda navzgor, k duši, k resničnemu Zdravilcu znotraj oblike. Duhovno ali tretje oko nato usmeri zdravilno silo in vse je dobro.
Peto pravilo
Zdravilec si mora prizadevati, da poveže svojo dušo, srce, možgane in roke. Tako lahko zdravilno vitalno silo posreduje pacientu. To je magnetično delovanje. Na ta način ali ozdravi bolezen ali pa poveča tako imenovano slabo stanje, kar je odvisno od zdravilčevega znanja.
Zdravilec si mora prizadevati, da poveže svojo dušo, možgane, srce in aurično izžareanje. Tako s svojo prisotnostjo okrepi izžarevanje duše pacienta. To je sevalno delovanje. Roke pri tem niso potrebne. Duša pokaže svojo moč. Pacientova duša se z odzivom njegove aure odzove na sevanje zdravilčeve aure, preplavljene z dušno energijo.
Drugo pravilo
Zdravilec mora s čistostjo svojega življenja doseči magnetično čistost. Razviti mora razblinjujoči sij, to je nekaj, kar krasi vsakogar, ki je uspel povezati centre v svoji glavi. S tem se oblikuje magnetno polje in pride do sevanja.
Prvo pravilo
Zdravilec se mora izuriti v ugotavljanju notranjega stanja misli oziroma hrepenenja tistega, ki išče njegovo pomoč. To mu bo pomagalo ugotoviti, kje se nahaja vir težav. Poveže naj vzrok in posledico. Točno mora vedeti, skozi katero mesto naj pride do olajšanja.
Šesto pravilo
Zdravilec uin zdravilska skupina morata držati svojo voljo na vajetih. Uporabiti je treba ljubezen, ne voljo!
Peti zakon
Nič drugega ni kot energija, saj Boj je Življenje. V človeku se srečata dva energiji, drugih pet pa je pristonih. Za vsako obstaja osrednja točka stika. Konflikt teh sil s silami in med seboj, povzroča človekove telesne belozni. Konflikt prve in druge traja dolga obdobja, vse dokler se ne doseže vrh gore - prvi veliki vrh. Vse bolezni nastanejo, kot poseldica boja med silami, enako tudi vse težave in telesne bolečine, ki iščejo odrešitev v smrti. Dve, pet in tako sedem, skupaj s tistim, kar proizvajajo, v tem je skrivnost. To je peti Zakon Zdravljenja znotraj sveta oblike.
Alice A. Bailey/DJwhal Khul - Ezoterično zdravljenje IV. - Pravila in Zakoni [prevod Luka Kovač]
