Enkrat, ko se človek začne zavestno zavedati osebnih sil, ki so mu na razpolago bo, odvisno od moči in jasnosti njegovega spoznanja, prilagodil svoje aktivnosti, da bodo ustrezale prepoznanim silam in bo tako zavestno preusmerjal svoja stopala na “Pot Povrtatka”. Ena funkcij določenih članov Hierarhije je podpirati človeštvo pri dvigu njihove zavesti na mentalni nivo, in tako vključiti ne le svet čustev in čutenja temveč tudi intelekta.
S tem, ko vstopi na Pot Povratka, bo človek izkušal faze nikoli dokončane širitve zavesti. Kot je za čakati, se bodo pojavile ciklične fluktuacije, vendar pa bo prišlo ne glede na vse do stabilne tendence, da se premika naprej k močnejši Svetlobi. Stopnja napredka se bo določala z obsegom, da katerega učenec uspe posredovati lekcije, ki jih he izkusil na notranjih nivojih v praktično znanje, ki ko jih kombinira z Ljubeznijo bodo posledično spremenjene v modrost.
Širitev zavesti pomeni odprtje novih možnosti dela, ki se ga da opraviti, služenja, ki se ga da uprizoriti in ciljev, ki se jih da doseči, s takšnimi cilji pridobiti vedno jasnešjo ostrost v očesu uma. To tudi pritegne povečano senzitivnost iz virov hierarhije.
Vse razkrivanje zavesti temelji na izkušnji, tako materialnega kot duhovnega sveta. Takšne izkušnje in posledično razkrivanje hkrati pomenita tudi odgovarjajoče in napredujoče spremembe v pogledih na vrednote in posledično na pristope k življenju in bodo sčasoma vodile do svežih terenov izkušenj. Človek zato nikoli ne ostane statičen in napreduje v konstantnem stanju ponastavitev in prilagoditev k novim okoliščinam in večno spreminjajočemu stanju uma, tako da napreduje korak za korakom do vedno čistejšega razločevanja Univezalne Resnice.
Vsaka faza širitve zavesti nakazuje na povečano sposobnost in obseg služenja in je zato simultano oskrbovana z vedno večjo odgovornostjo. Za tega, ki služi, da bi se temu primerno izkazal v teh dodatnih odgovornostih, bo potrebna odgovarjajoča stopnja stabilnosti in zbranosti. Preden je podeljena takšna razširjena zavest, ga je vsekakor najprej nujno izpostaviti raznim testom, da se določi, če je pripravljen na te rastoče se zahteve. Ti zavestni in podzavestni preizkusi bodo rezultirali v spreminjajočem se interesu in izgledu in zato v svežem pristopu k življenju in negovim mnogim težavam. Da, življenje je zares vredno, da se mu prisostvuje z nikoli končanimi spremembami in prilagoditvami, novimi aktivnostmi, izvedbami in odnosi uma, kar kulminira po drugi strani v večno razširjujoče faze zvesti.
Odziv
Um prebujenega in občutljivega delavca se tako odziva na nenehen niz vibracij, ki vplivajo na oddajanje iz raznega števila virov in dejavnosti. Duhovna rast je posledično določena s trkom novih resnic ali mentalnih konceptov in umetnostjo njihove prepoznave in asimilacije. Ko se kopičenje prepoznav notranjih resničnosti prekine v glavni širitvi zavesti, bo to po drugi strani zagotovilo ključ do iniciacije v višje sfere delovanja. Skrivnost evolucijskega procesa zato leži v razvoju senzitivne opreme za registriranje teh sevanj in impulzov ter postajati inteligentnejši in na široko zvedajoč se prisotnosti in potencialov.
V našem pristopu k tem študijam je osnovni princip, ki ga je potrebno zadrževati v umu, da so sposobnosti iz perspektive navadnega človeka kot kaže edino odvisne od tega kar je lahko registrirano skozi njegovih pet čutil in da so ta čutila kot pravilo omejena reltivno na ozek rang vibracij. Pravzaprav smo mi vsekakor nenehno obdani z “Vsem kar je”, z njegovimi subjektivnimi svetovi in zato tudi s Kraljestvom Boga, ki je vedno bilo predstavljeno na Zemlji, vendar pa nam ga ni uspelo prepoznati, ker je bil naš kratkoviden pogled osredotočen na ospredje življenja le zato, da nam dovoli, da bi se zavedali tega, kar je materialno in čustveno in do spremenljive stopnje tega, kar je mentalno. Razkrilo se bo, da bodo bolj subtilni fenomeni pospešeno postajali bolj jasno razlikovani in prepoznani glede na stopnjo, do katere sta se percepcija in občutljivost razvili. Očitno so nadnaravni svetovi energije in Bitja celo bolj resnični in razpoznavni s strani bolj razvitih Bitij v duhovnih ravneh, kot je narava objektivnih svetov običajnemu človeku na Zemlji, ki še vedno na veliko ostaja odvisen od svojih čutil. Zato prihaja do vprašanja rasti in občutljivega zavedanja in odgovarjajoče širitve zavesti. Ta kapaciteta povečane prepoznave se zdi nerazvita v vsakem človeku, in le potrebuje prebujenje in stimulacijo za njeno nadalnje razkrivanje. Ta stimulacija prirojene občutljivosti z odnosom na subjektivne resničnosti bo vsekakor odvisna od notranje nuje in uporabe osebnega napora.
V pričakovanem času bo večno razširjujoča se zavest vodila do spoznanja relativnosti človeškega koncepta Resnice. To kar se dandanes sprejema kot temeljno lahko z rastočo percepcijo in po pridobitvi globljega znanja ter razumevanja kot tudi nadaljnjih izkušenj in bolj popolnega razumevanja okoliščin in očitnih dejstev, sčasoma pokaže, kot da je bodisi varljivo ali le aspekt večje resnice. Te spremenjene vrednote morajo še naprej biti navzoče pri večno razširjujoči se in bolj dojemljivi ter vključujoči zavesti, ki z Dušo pridobivajo ustrezno na dominantnosti nad svojimi sredstvi izraza.
Ko človek doseže stopnjo kjer uspe prodreti eterično tančico, ki normalno učinkovito ločuje fizično osebnost od osebnih sfer, doseže to, kar je poznano kot “nadaljevanje zavesti”. Enkrat, ko je ta ločujoč zaslon pretrgan, bo to dovolilo prosti dostop do višjih eteričnih nivojev. Nadaljevanje zavesti je darilo zadrževanja izčrpnega spomina obojega, notranjega in zunanjega življenja, z močjo ohranjanja popolnega zavedanja vsake sfere delovanja, bodisi občutne ali osebne in če se pojavijo v budnem stanju ali med urami tako imenovanega spanja. Za ta namen bo potrebno razviti okrepljeno čutenje, povezano s telepatskim součinkovanjem.
Zdravje
Kakor daleč se zadeva pogoje zdravja se lahko smatra, da je bolezen na veliko učinek točke fokusa življenjske energije, ki je usmerjena bodisi instinktivno ali namenoma s strani zavestnega uma. Ta energija postane avtomatsko osredotočena na področje, katerega se posameznik prevladujoče zaveda, pa čeprav je locirano na fizičnem, čustvenem ali mentalnem nivoju. Toliko bolezni se dejansko lahko neposredno ali posredno pripiše k neželjenemim čustvenim ali mentalnim pogojem, reagiranju negativno na energije in na okoliščine. Posameznik bi moral posebno biti na preži nasproti takšnim škodljivim atributom kot so jeza, zavist, ljubosumje, bolenstnost, frustracije in samo pomilovanje, katere nenehna nagnjenja so, da vplivajo na njihov neugoden vpliv.
Le človek kaže Samo-zavest in svobodno voljo in je lahko zato odgovoren za svoje delovanje. Minerali, rastline in celo živali v velikem obsegu nimajo spomina in zato ne trpijo za predvidevanjem. Pri človeškem bitju je spomin in njegovi odnosi s preteklimi izkušnjami ta, ki vodi do slutenj in je odgovoren za tako mnogo nepotrebnih strahov in rezultira v nepotrebnem trpljenju, bolečinah in skrbeh.
Prišel bo čas, ko se bo trenuni splošen strah pred smrtjo na veliko razblinil z rastočo prepoznavo, da kakor dolgo se zadeva notranje življenje, življenje Duše, da smrt ne obstaja in da po umiku iz svojega fizičnega nosilca življenje vztraja s popolno ohranitvijo zavesti. Za te, katerih umi so še vedno nerazviti, zavest teh ostaja relativno neprebujena. Povprečno dobro misleč posameznik, ki je še vedno v glavnem osredotočen v življenjske želje, bo nadaljeval na svoji določeni stopnji zavesti, s to razliko, da bo med časom svojega bivanja v eteričnih sferah začasno ločen od potreb, ki jih stimulirajo fizični občutki. Za razumljivo razvitega aspiranta bodo odprta vrata v nove sfere delovanja. Zadržal bo svojo popolno zavest, vendar pa ne bo več omejen s fizičnimi omejitvami, sedaj bo oskrbljen s svežimi možnostmi za služenje človeštvu.
