Obstaja fiksno stanje, spanje, sanjanje in hoja so le stanje gibanja v njem.

So kot slike, ki se gibajo na zaslonu v kino predstavi. Vsakdo vidi zaslon kot tudi slike vendar pa ingnorira zaslon in upošteva le slike same.

Jnani pa v vsakem primeru zaznava le zaslon, ne slik. Slike se vsekakor gibajo na zaslonu, vednar pa ne učinkujejo nanj. Zaslon sam se ne giblje , temveč ostane statičen. Podobno, oseba potuje z vlakom in si misli, da se premika. V resnici le sedi in počiva na svojem stolu in je vlak ta, ki se premika hitro. On pa seveda prenese gibanje vlaka nase, ker je identificiran s telesom. Pravi: "Šel sem mimo ene postaje - sedaj druge - in še ene - in tako naprej." Malo premisleka bo pokazalo, da sedi in se ne premika in gredo mimo njega postaje. Vendar pa mu to ne preprečuje, da bi rekel, da je on potoval čez celo pot, kot če bi on vplival na gibanje vsakega koraka na poti. Jnani se popolnoma zaveda, da resnično stanje Bitja ostane fiksirano in statično in da se vsa dejanja odvijajo okoli njega. Njegova narava se ne spremeni in njegovo stanje ni niti najmanj prizadeto. Na vse gleda neobremenjeno in ostaja blažen. Njegovo je resnično stanje in tudi primarno in naravno stanje bitja. Ko ga enkrat človek doseže, postane fiksiran vanj. S tem, ko je fiksiran enkrat, bo ostal fiksiran vedno.

BHAGAVAN.

Govor 607.