Spominjanje Sebe, svoje resnične narave, brez najmanjšega prilizovanja,

je ugledna zmaga resničnega jnanija.

Brez tega, da bi tvojo zavest držal trdno k ozadju in brez, da bi ga zapustil [ozadje], ni možno vztrajati v tvoji pravi naravi, v Vrhonem, niti se mu odpovedal.

Je Jaz nekaj daleč stran, da se ga lahko dotakneš? Višji Jaz obstaja kot eden, vendar pa so le tvoje misli tiste, ki ti pričarajo občutek, da ne.

Ne moreš niti premilšjevati on tem niti tega pozabiti.

Razen misli na Jaz, s katero koli drugo mislijo ga že povežeš, je to le konstrukt, tuj temu kar je Jaz.

Misliti o Jazu je vztrajati kot ta mirna zavest. Padama, resničnega swarupe, se ne da niti spomniti niti pozabiti.

Jaz je samo-razsvetljujoč brez teme in svetlobe, in je resničnost, ki je samo manifestirajoča. Zato posameznik ne bi smel premišljevati o njej kot o tem ali onem.