Posameznik na primer lahko ostane v tišini, ko je jezen, vendar pa je v nekem času priklenjen na to, da vzkipi. Ko je um osredotočen na Boga, nadaljuje z napredovanjem enakomerno, in vzdolž tega vznikne čistost telesa kot tudi uma. Premlevati o občutkih je izguba energije.
Ko je um zato okupiran in se tišina ne opazuje, najde sprostitev v govoru. V nasrotnem bi lahko ta vrsta tišine morda dodala nezaželen pritisk na čutila in verjetno na bolezen. Vendar pa, ko je um obrnjen navznoter, ne le, da ne more priti do poškodb zdravja, temveč več kot to, s stalnim ostajanjem na misli o Bogu, se vsi vozli (granthi), ki so gradniki ega razpletejo in zato, bo to kar mora biti prepoznano, prepoznano.
- Besede Sri Anandemayi Ma, Osem
