Resnica je, da ste božanska bitja. Vaše misli so ustvarjalci, stvarniki resnice. Zelo je pomembno, da se izrazite; zelo je pomembno, da se izrazite v celoti z vsem kar čutite, kajti le tako v celoti ustvarjate in ste popolni in absolutni stvarnik. Ko pa se po drugi strani zadržujete v svoji kreaciji tistega kar nastaja, pa je temu primeren tudi rezultat. Z drugimi besedami; vaše kreacije niso popolnoma vaše, čeprav se na prvi pogled to zdi tako.
Absolutno je pomembno sodelovanje, saj le tako lahko dosegate rezultate, ki presegajo moč posameznika. Vendar pa so rezultati od zadrževanju in podrejanju zaradi navidezne moči nekoga drugega manjši kot bi bili, če bi izrazili svojo resnico v popolnosti.
Vaša resnica je zelo pomembna, zelo je pomembno, da jo izrazite v celoti, takšno kot jo zaznavate v tistem določenem trenutku. In ne se bati, da se bo zgodilo kaj tako kot se ne bi smelo. Zgodilo se bo točno tako kot se mora, kajti rezultat vsake interakcije resnic je novo spoznanje in učenje za vse nas. In brez vašega deleža resnice nekaj manjka.
Še več. Ko se ne izražate v popolnosti tako kot čutite in se zadržujete zaradi navideznih zaves, strahu pred nekim izidom, sramu, dušenja ipd. se znotraj vas dogaja točno tisto kar ne izražate. Ker v popolnosti ne izražate vašega življenja skozi vašo lastno resnico se stvari kopičijo znotraj vas. Združujejo se, zlepljajo in ustvarjajo skupke, skozi katere potem ne more teči resnica.
V fizičnem telesu ste rojeni zato, da življenje živite v popolni resnici, torej v vsem tistem, kar čutite vi, da je resnica; to kar čutite znotraj vašega telesa, misli, uma in ne to, kar pride od zunaj kot tisto, kar bi naj bila resnica. Tok resnice, vaše lastne resnice, skozi vaše telo je vaše naravno stanje, je tok življenja skozi vaše telo. Bolj kot se upirate resnici in toku življenja, bolj se vam onesnažuje telo.
To velja za vse kar vnesete v vaše telo, fizično ali nefizično. Ko je vaše fizično telo onesnaženo dovolj zboli. Isto je z nefizičnimi dimenzijami vašega telesa. Vendar je tukaj stvar še nekoliko bolj prožna, kajti stvari se lahko prenašajo iz nefizičnih v fizične dimenzije in takrat lahko tudi zboli vaše fizično telo.
Izpostaviti želim še en poseben vidik izražanja resnice. Pravi se ji resnica, ko človek izraža svojo resnica iz prostora, ki si ga je ustvaril kot pribežališče pred resničnostjo. Govorim namreč o vseh tistih prostorih znotraj vaše zavesti, kamor se umaknete, ko se ne želite soočiti s svojo lastno ranljivostjo. Tja enostavno pobegnete, ko si ne želite priznati vaše lastne popolnosti in si začnete vztrajno zatrjevati, da niste dovolj dobri, da je svet krut, da vas nihče nima rad…
Takrat se zgodi nekaj, z vidika kreacije, čudovitega, kar pa vam ne pomaga dosti pri izražanju resnice zaradi katere ste tu. Da ne bo pomote. Vsekakor je beg iz resničnosti 'tu in zdaj' beg v neko navidezno resničnost in obe sta vaši lastni resnici, vendar pa ste rojeni v vaše fizično telo z namenom, da premagate ovire in se skozi izkušnje prebijete do svobodnega izraza znotraj vaše lastne resničnosti. In v tem kontekstu bi bil svobodni izraz, da ne pobegnete zaradi nečesa v lastno navidezno resničnost, temveč, da se svobodno izrazite v resničnosti 'tu in zdaj'.
Ko se umikate v navidezno resničnost ste del vašega časa prisotni nekje tam in del v resničnosti 'tu in zdaj'. Takrat pride do prepletanja obeh resničnosti v katerih prebiva vaša zavest. To zlepljanje je lahko tako močno, da ustvari skupke energije skozi katere ne more teči svobodni izraz, tako, da se kaj zlahka umaknete iz resničnosti 'tu in zdaj' in začnete živeti v tisti navidezni resničnosti. Takrat tudi pride do padca vaše vitalne energije, saj se vaša vitalnost ne izraža na takšen način, na kakšnega bi se naj. Izražala bi se namreč naj svobodno.
Ker ljudje bivate na različnih stopnjah zavesti in z različno stopnjo svobode dovolite izražanje vaše lastne resničnosti, tudi prihaja do različnih stopenj zlepljenost in oviranosti pretoka življenja skozi posameznika. Vendar pa ta oviranost pretoka lahko še bolj preprečuje svobodno izražanje na nekem področju vašega življenja.
V praksi bi to lahko pomenilo naslednje. Človek se ne more soočiti s svojim občutkom, da ni dovolj dober kot ljubimec in zato niti ne poizkuša odpreti pogovora z nasprotnim spolom ter se samozadovoljuje. V trenutku samozadovoljevanja se umakne iz resničnosti 'tu in zdaj'. Čeprav je še vedno prisoten v svojem telesu živi deloma v neki navidezni resničnosti.
Takrat pride do prepletanja dveh resničnosti in ker je človekova zavest relativno odprta za svobodno izražanje pride do malo višje stopnje zlepljenosti teh resničnosti, kar potem ovira svoboden pretok življenja in življenjske energije skozi njega. Po izvedbi tega je človek še bolj ujet v svet navidezne resničnosti, smili se sam sebi, ima občutek, da ni dovolj dober, da ga nihče ne ljubi dovolj, da bi z njim spolno občeval. To tudi občuti v pretoku energije in prizemljenosti.
Če takrat energije ne odplete in dovoli svobodnega pretoka bo še vedno ujet v svoj mali svet, če pa jo odvije, pa se bo lahko še naprej do neke mere svobodno izražal, vendar pa bo svojo težavo rešil le tako, da se bo z njo soočil pri konvezaciji z osebo s katero želi intimni kontakt.
