Bhagavam je razložil, da je Jaz ena resničnost,
ki vedno obstaja in da se zaradi njegove luči
vse druge stvari vidne.
To pozabimo in se osredotočamo na vse pojavnosti,
tako na tiste, ko so osebe pristone
in ko jih ni.
oboje, ko osebe nekaj izvajajo kot v gledališču
in ko ni bilo nič izvedeno.
Luč je ta, ki nam omogoči videti dvorano,
osebe in igranje.
Tako zelo smo prevzeti
s premeti ali s pojavnostjo,
ki jo razkriva luč,
da ne polagamo nobene pozornosti na luč.
V prebujenem stanju ali v stanju sanjanja,
v katerem se stvari pojavijo
in v stanju spanja
v katerem ne vidimo nič,
tam vedno obstaja luč zavesti ali Jaza;
kot luč v dvorani, ki vedno gori.
Stvar, ki jo je potrebno narediti, se je osredotočini na tega, ki gleda
in ne na videno,
ne na predmete,
temveč na luč,
ki jih razkriva.
- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem z Bhagavanom, 16.9.1945
