S: Kako je moč premagati poželenje, jeza, grabežljivost, zmedenost, napuh in ljubosumje?
M: Z dhyano.
S: Kaj je dhyana?
M: Dhyana je zadrževanje sa na posamezni misli in odstraniti vse druge misli.
S: Na kaj se naj meditira?
M: Na karkoli, kar želiš.
S: Za Šivo, Vishnuja in Gayatri se govori, da so enako učinkoviti. Nad katerim naj meditiram?
M: Nad katerim koli, ki ga imaš najraje.
Vsi so enaki v svojem učinku.
Vendar pa se moraš držati enega.
S: Kako naj meditiram?
M: Osredotoči se na tega, ki ti je najbolj všeč.
Če prevlada ena sama misel,
so vse druge odstranjene in dokončno izkoreninjene.
Kakor dolgo prevladuje raznoličnost, obstajajo slabe misli.
Ko prevlada objekt ljubezni, vzdržujejo polje le dobre misli.
Zato, drži se le ene misli.
Dhyana je glavna vaja.
Dhyana pomeni boj.
Kakor hitro začneš meditirati se bodo zbrale skupaj druge misli,
zberi moč in poizkušaj se potopiti v eno misel, ki se je poizkušaj držati.
Dobra misel mora postopoma pridobiti na moči s prakso, ki se ponavlja.
Po tem, ko je postala močna, bodo druge misli prisiljene pobegniti.
To je kraljevska bitja, ki se vedno zgodi v meditaciji.
Posameznik se hoče otresti bede.
Za to je potrebna mirnost uma,
ki pomeni odsotnost vznemirjenja, ki pripada vsem vrstam misli.
Mir v umu pride v ospredje le z dhyano.
S: Kaj je potem potreba za pranayamo?
M: Pranayama je namenjena tem, ki ne morejo neposredno nadzirati misli.
Služi kot zavora v avtomobilu.
Vendar pa posameznik ne bi smel prenehati z njo,
vendar pa bi moral nadaljevati do pratyahare, dharane and dhyane.
Po tem, ko bo dhyana začela kazati sadeže,
bo um prišel pod nadzor celo ob odsotnosti pranayame.
Asane (postavite, poze) pomagajo pranayami, ki pomaga dhyani na svoj način,
in kot rezultat se pojavi mir v umu.
Tu je namen hatha joge.
Ko je dhyana dobro vzpostavljena se ji ne da odpovedati.
Zgodila se bo avtomatsko, celo, ko se ukvarjaš z delom, igro ali uživanjem.
Vztrajala bo tudi v spanju.
~ Sri Ramana Maharshi, Talk 371.
