Ga. Chenoy (iz Bombaja) je vprašala Bhagavana ta večer (po tem, ko je bral Kdo sem jaz?), če je primerna stvar za narediti, če vpraša sebe “Kdo sem jaz?” in si pove, da ni to telo, temveč duh, iskra božanskega ognja. Bhagavan je najprej rekel, “Da, lahko bi naredila to ali karkoli se ti prikaže. Prišlo bo prav na koncu.” Vendar pa je je čez kratek čas rekel, “Obstaja stanje v začetku, ko se identificiraš s telesom, ko še imaš telesno zavest, Na tej stopnjiimaš občutek, da si drugačna od resničnosti ali Boga in potem, da misliš misliš o sebi kot o podaniku Boga ali služabnici ali ljubimki Boga. To je prva stopnja. Druga stopnja je, ko misliš o sebi kot o iskri božanskega ognja ali o žarku iz božanskega Sonca. Celo takrat je tam je še vedno občutek razlike in telesne zavesti. Tretja stopnja bo prišla, ko bodo vse takšne razlike prenehale obstajati in boš prepoznala, da samo Jaz obstaja. Obstaja ‘jaz’, ki pride in gre in še en ‘jaz’, ki vedno obstaja in vztraja. Tako dolgo, dokler prvi ‘jaz’ obstaja bo telesna zavest in čuti različnosti ali bheda buddhi vztrajala. Takrat nisi zavestna telesa ali sveta. Le takrat, ko ta ‘jaz’ ponovno vznikne, kakor hitro se zbudiš iz spanca, se začneš zavedati telesa in sveta. A v spanju si obstjala le ti sama. Saj, ko vstaneš si sposobna reči ‘jaz sem spala dobro’. Ti, ta prebujen in ta, ki pravi tako, so isti, ki so obstajali med spanjem. Ne praviš, da je ‘jaz’, ki je vztrajal med spancem bil drugačen ‘jaz’ od ‘jaza’ prisotnega v prebujenem stanju. Ta ‘jaz’, ki vztraja vedno in ne pride in ne gre je resničnost. Drugi ‘jaz’, ki izgine v spanju ni resničen. Posameznik bi moral poizkusiti in prepoznati v prebujenem stanju, da stanje, ki ga vsi dosežejo podzavestno v spanju, je tanje, ker izgine mali ‘jaz’ in da obstaja le resničen ‘jaz’. Na tej stopnji je Ga. C. vprašala, “A kako to storiti?”. Bhagavan je ponovil: “S spraševanjem vseh misli. Če jo vprašaš od kod vznika, bo izginila.”

- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem z Bhagavanom, 24.11.1946