Lohengrin
Wagnerjeva opera Lohengrin prikazuje odnos med dušami dvojčicami, ko se ena, ki se vzpne v Duha trudi podpirati svojega ljubljenega – ki še vedno prehaja skozi preizkuse in inkarnacije na zemlji.
Elsa je krivično obtožena umora svojega brata, toda ima popolno vero v prihod viteza v svetleči opravi, ki jo bo rešil. Lohengrin, Elzin dvignjena duša dvojčica, odgovori njenemu notranjemu klicu in se spusti iz višjih nivojev, da bi jo rešil. Jadra preko jezera v čolnu, ki ga vleče labod, ki simbolizira v Bogu uresničeno dušo, ki prihaja iz druge oktave.
Poročita se, toda Lohengrin, Guru (učitelj) svoje duše dvojčice, pouči Ellzo, da ne sme nikoli vprašati za njegovo ime. To je njen velik preizkus ljubezni – enak preizkus je Cupid zahteval od Psyche. Niti Psyha niti Elza se nista mogli upreti skušnjavi – obe sta podlegli človeški slabosti radovednosti in odkrili resnično identiteto njunih ljubimcev. Zaradi te neposlušnosti zahtevajo kozmični zakoni ponovno ločitev še enkrat. Lohengrin se vrne na nivo Duhov – tam čaka na samo izmojstrenje svoje duše dvojčice in njunega dokončnega zlitja.
Literatura je bogata z znamenitimi ljubimci, ki bi prav lahko bili duše dvojčice: Dante končno doseže točko kjer ga Beatrice predstavi Kristusu, Penelope se zvesto usmerja ogenj ljubezni, ki vleče Ulyssesa domov iz njegovih vandranj, Evangelina neutrudno išče svojega ljubljenega, Shakespeare naliva svojo ljubezen gospe svojih sonetov, Romeo in Julija, Lancelot in Guenevere, Tristan in Izolda, Hiawatha in Minnehaha, Robert in Elizabeta Barret Browning. Vsi so imeli ljubezen tipično za duše dvojčice.
Celo pogled na tok zgodovine razkrije pomen duš dvojčic. Fazaon Ekhnaton in njegova kraljica Nefretete sta bila duši dvojčici, ki sta delovala skupaj, da bi vnesla čaščenje enega Boga v opotekajoč svet v hudi bolečini politeizma. Te iste duše dvojčice se poutelešajo kot kralj Clovis in kraljica Clothilda, da bi vnesli krščanstvo v Francijo v šestnajstem stoletju.
