PRIKRITI DUHOVNI VPLIVI V NAŠEM VSAKDANU

Ko sem ponovno opazil mojega prijatelja Stuarta na duhovnem nivoju in sva se ljubeznivo pozdravila, ker sva bila tako dolgo ločena, se je najin pogovor logično obrnil v oceno najine nove situacije.

Zavedal sem se, da je Stuart prej pripadal k Spiritistični družini in bi lahko sigurno zaradi tega odnesel maksimalno korist iz svoje preteklega obstoja. Vzporedno s tem sem riskiral in postavil vprašanje, in si predstavljal, da bi njegovo ozadje podprlo njegov ponoven vstop med vrnitvijo v višjo sfero. Stuart me je vsekakor obvestil z bledim nasmehom in samo kritičnim izrazom, ki mi je bil domač iz prejšnjega obstoja:

»Torej, dragi prijatelj, ne moreš delati nobenih obsodb oskritih obsedenostih, kjer ni prisotnih vidnih znakov. Zemlja me je vrnila sem, toda kot gre rek: »Zmagal je, toda ni ga mogel vzeti s sabo.« Nabral sem si denarja in spoštovanja; vendar pa sem se vrnil sem bolj reven kot sem bil preden sem odšel v reinkarnacijo…«

Zavedal se je, da nimam namena, da bi ga prekinil, in je nadaljeval:

»Ne ignoriraj dejstva, da sem se ponovno rodil v Spiritistično družino, toda kot se pogosto zgodi večini teh, ki se reinkarnirajo, sem prinesel s sabo, pripetih v mojo psihično naklonjenost, nekaj preteklih sopotnikov z odvisnostmi in objestnosti preteklosti. Brez fizičnega telesa so me uporabili kot vod za sprejemanje občutij zemeljskega nivoja, kot da bi bil krava, sposobna sodelovati v hranjenju in vodenju male družine… Verjami mi, da sem vstopil v fizično življenje z najboljše razporejenim programom. Če bi mi uspelo, bi dosegel veliko potrebovanega napredka na poti proti prednji straži Luči. Vendar pa so bili duhovni paraziti prebrisani in inteligentni in so se na skrivaj vključevali in me kontrolirali. Nisem imel niti najmanjše ideje ali zavedanja njihovega močnega vpliva nad mano. Ali veš kako se to zgodi?

»Skozi preproste intimne odseve.« Stuart je potem nadaljeval razočaran. »Takoj po moji puberteti, sedaj sem bil sposoben logično razmišljati, so me prijateljski inštruktorji skozi mojo družino opominjali, da naj vzgajam kraljestvo duha skozi samo zanikanje, samo izboljšanje, študij, toda glasovi znotraj mene, glasovi mojih preteklih sopotnikov so se pojavili v mojem umu, kot tokovi vode, ki tečejo skozi izvir, spravili so v mene zmotne ideje kot če bi jaz ta, ki govori: ' Stvari duše, Stuart? Nič od tega. Tvoj čas sedaj pripada tvoji mladosti, sreči, soncu… Pusti filozofijo za pozneje…' Čez nekaj časa sem se znašel v samskem stanu. Od doma so še naprej prihajala opozorila vsakič bolj vztrajno, me klicala, da naj sledim svojim duhovnim dolžnostim; vendar pa so, moji pridružniki, ki so bili do tedaj zame nevidni, odgovarjali tudi z neartikuliranim zasmehom: 'Sedaj? To ni primerna priložnost. Kako lahko uskladiš začetke svoje kariere z religioznim predmetom? Stuart, Stuart! Poslušaj mnenje večine, ne bodi neumen!' Hitro po tem sem vstopil v zakon in so se klici, za zagotavljanje mojega duhovnega cilja obnovili okoli mene. Moji izkoriščevalci so pa okrepili njihove sugestije:

»Ne predaj se Stuart! Pomisli na svoje obveznosti do svoje družine. Nujno je, da delaš, služiš denar in dosežeš odgovorni položaj zaradi skrbi za svojo ženo in otroke…«

Čez čas je smrt odnesla moje starše; do tedaj sem postal odvetnik in finančnik, že bolj zrel. Še vedno sem lahko slišal glasove Božjih Duhov skozi posvečenost dragih prijateljev, ki so me opominjali, da se posvetim višji moralni duhovni ravni, z izpolnitvijo svojih prejšnjih zavez. Notranja razprava teh nefleksibilnih duhov, ki so me obsedali se je vztrajno nadaljevala: »Stuart, še vedno moraš doseči mnogo stvari… Kako zreducirati tvoj posel? Kaj pa tvoje družbeno življenje? Pomisli na svoje družbene odgovornosti… Nisi v naprej določen, da zasleduješ religiozno vero…« V kratkem po tem, so prišla stara leta in bolezen v moje življenje, te dve medicinski sestri duše z roko v roki na Zemlji. Trpljnenje in streznitev sta se začela. Nekaj dragih prijateljev me je obiskalo in mi preneslo vabila iz višjega duhovnega sveta. Poizkušali so insistirati, da osredotočim svoje življenje na svete stvari duše. Celo takrat so vik in klici teh preteklih parazitov bili bolj intenzivni, bolj ironični. Uporabili so tudi sarkazem, kot če bi dejansko zasmehoval sam sebe: »Ti, stari Stuart! Kaj pa boš dosegel s Spiritizmom na tej stopnji? Pozno je, prepozno, da priznaš sporočila vere iz drugega sveta… Kaj pa bodo rekli o tebi starček? Tvoji najboljši prijatelji bodo govorili o norosti, senilnosti… Brez dvoma te bodo tvoji lastni otroci prikrajšali tvojega bogastva zaradi tvoje menatalne inkopetentnosti, nesposobnosti upravljati s katerokoli finančno zadevo… Čas za to te je povozil…«

Stuart je strmel v mene brezpomena in zaključil:

»Moji sovražniki so me zasledovali, čeprav niso poškodovali mojega fizičnega telesa niti zbegali mojega uma. Upravljali so z mojim udobjem in zato ovirali mojo iniciativo nasproti duhovnemu razvoju. Sedaj se vračam iz Zemlje, dragi prijatelj, podobno delavcu, ki se je vrnil praznih rok iz plodnih tal v katerih bi si lahko nakopičil nepredstavljive zaklade. Zavedam se, da še pišeš za naša bratska človeška bitja. Prosim obvesti jih o mojih nesrečnih izkušnjah. Prosim opozori jih na nevarnost, tiho, zamaskirano obsedenost. Naj se zavedajo neizmernega pomena časa, izgubljenega potenciala v vsakem minljivem trenutku na človekovi poti skozi življenje!«

Objel sem Stuarta, ki je bil sedaj napolnjen z upanjem, ki ga je navdihovala prihajajoča priložnost. Obljubil in zagotovil sem mu, da bom izpolnil njegovo prošnjo. Tukaj podajam njegovo osebno učenje, ki bo v veliko pomoč mnogim. Vendar pa pa se počutim gotovega, da če bi bil reinkarniran na Zemlji in bi bil prejemnik takšne lekcije, bi bil rahlo nagnjen k temu, da bi jo izkoristil.

 

Irmăo X / Francisco C. Xavier

Cartas e Crônicas (Letters and Chronicles)