Komunikacija iz sebe (3)
Če človek želi komunicirati iz sebe, mora najprej komunicirati s sabo. Najlažja pot je ta, da si preneha metati pesek v oči in sprejme sebe in druge točno takšne kot so, kar z drugimi besedami pomeni, da sprejme vse kar vznikne iz njegovega celičnega in drušnega spomina ter da pride na plano točno takšno kot je.
Komunikacija iz sebe (2)
Komunicirati iz sebe ne pomeni, biti ujet v vrtinec preteklih misli, čustev, besed, konceptov, niti ne čustev, temveč si dovoliti živeti tu in zdaj. Z drugimi besedami govoriti in reagirati točno iz tega kar se dogaja, ne iz projekcij prihodnosti, preteklosti, še manj pa sedanjosti, kajti če živimo v projekcijah sedanjosti, živimo v nekem navideznem svetu, ki nas ločuje od tega, kar se pravzaprav dogaja.
Komunikacija iz sebe (1)
V življenju velikokrat prihaja do nerazumevanja med udeleženci pogovora, ker govorimo o njih, ne z njimi. Opisujemo njihovo mimiko, to, kako bi naj oz. kako reagirajo, njihove funkcije v življenju, status. Pri tem pa se vse premalokrat dotikamo tega, čemur pravimo človeškost, čut za življenje.
Življensko poslanstvo
Ko začne življenje iti svojo pot, je dobro, da se mu prepustimo, saj gre v stran, kamor se je namenilo. Namen kam gre življenje, je namen življenja, da se odpravi tja, kamor mu je usojeno. Nekateri temu pravijo življenjsko poslanstvo.
Občutek živosti
Naš pogovor z življenjem je mnogokrat omejen na komunikacijo z ljudmi, ki nas obkrožajo. Pri vsem ostalem, skupaj z naravo, pa prihaja do komunikacije z nečim, kar ni sestavni del življenja. A vsak od nas ima v sebi svoj lasten, vrojen občutek za življenje in če se temu odpove, je njegovo življenje v mnogočem osiromašeno te življenjske interakcije.
Neizpolnjevanje obveznosti
Ko se posvetimo delu na sebi, se igra komaj začne. A to ni navadna igra, to je igra dogovorov, dogovorov s samim sabo. In če tem dogovorom ne sledimo, nas energija začne vleči nekam drugam.