Reki

Rebert: (trak se nenadoma začne) Prav. V povezavi s tem, ker imamo tukaj nekaj ljudi, pa govorimo o Satguruju v primerjavi s psevdo-Gurujem.. Dosti klicev prejmem od ljudi, ki me sprašujejo, ali je ta oseba resnično osvobojena oseba? Ali je ta oseba razsvetljena? Je ta oseba samo-uresničena? In resnično ne vem, kaj jim naj povem, ker ne dajem mnenj o drugih ljudeh. Vendar pa obstajajo znaki, trije osnovni znaki, od koder lahko ločiš pravega Mojstra od lažnega. In v to bomo šli v kratkem. To, da vemo te stvari pomaga. Takšne stvari le razpravljam s svojimi učenci in častilci.Za te vas imam, torej bomo govorili o tem.

Preberi več

Bhagavan:

Relativno znanje se nanaša na um in ne na Jaz. Zato je le-to iluzurno in ne permanentno.

Vzami si znanstvenika za primer.

Formulira teorijo, da je Zemlja okrogla in jo gre dokazat in jo vzpostavi na neovrgljivih temeljih.

Ko zaspi, izgine celotna zamisel; njegov um je prazen; je važno, če se svet vrti še naprej med tem ko spi?

Torej vidiš nesmiselnost vsega takšnega relativnega znanaja.

Posameznik bi moral iti onstran takšnega relativnega znanja in vztrajati kot Jaz.

Resnično znanje je takšna izkušnja in ni bojazen uma.

- Sri Ramana Maharshi, Pogovori s Sri Ramano Maharshijem, Pogovor 285

Če obstaja stremljenje,
bo spoznanje prisiljeno,
pa četudi tega ne želiš.

- Sri Ramana Maharshi

M: Ali je za tebe smrt? Za koga je smrt?

To telo, ki umre, ali si se ga zavedal, ali si ga imel med spanjem?

Telesa ni bilo, ko si spal, a ti si obstajal tudi takrat.

Ko si se prebudil, si dobil telo. in celo v prebujenem stanju si obstajal.

Obstajal si tako v spanju kot v prebujanju.

Vendar pa telo ni obstajalo v spanju in je obstajalo le v prebujanju.

To, kar ne obstaja vedno in obstajala enkrat in drugič ne, ne more biti resnično.

Ti vedno obstajaš in ti sam si zato resničen.

- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem z Bhagavanom, 9.3.1946

Bhagavan:

Odpovedovanje je vedno v umu, ne v tem, da gremo v gozd ali na samotne kraje ali se odpovedati svojim dolžnostim.

Glavna stvar je doživeti, da se um ne obrne navzven, temveč navznoter.

V resnici ne ostane s človekom, ne glede na to, če gre na ta ali tisti kraj ali če se odpove svojim dolžnostim ali ne.

Vse se zgodi v skladu z usodo.

Vse aktivnosti, skozi katere gre telo, so določene, ko prvič pride v obstoj.

Ne ostanejo s tabo, da ji sprejmeš ali zavrneš.

Edina svoboda, ki jo imaš, je obrnizi um navznoter in se odpovedati dejavnostim tam.

- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem, 1.6.1946

V: Ali je narobe začeti s ciljem: ali je?

M: Če obstaja cilj, ki ga je potrebno doseči, le-ta ne more biti permanenten. 

Cilj mora že obstajati pred vsem.

Cilj hočemo doseči z egom, vendar pa cilj obstaja še pred egom.

Kar je cilj, celo prednjači našemu rojstvu, tj. rojstvu ega.

Ker obstajamo mi, se zdi, da obstaja tudi ego.

Če gledamo na Jaz kot na ego, potem postanemo ego, če kot na um, postanemo um, če kot na telo, postanemo telo.

Misel je ta, ki izgradi ovojnice na tako dosti načinov.

Za senco na vodi se zdi, da trepeta.

Ali lahko kdorkoli zaustavi trepetanje sence?

Če bi se naj prenehala tresti, ne bi opazil vode temveč le svetlobo.

Na enak način ne opazimo ega in njegovih aktivnosti, temveč le vidimo svetlobo za njim.

Ego je jaz-misel. Resničen 'jaz' je Jaz.

- Pogovori s Sri Ramana Maharshijem, Pogovor 146

S: Kaj je samadhi?

B: Pri jogi se termin uporablja, da nakazuje na neko vrsto transa in tam obstaja več različnih vrst samadhija.

Vendar pa je samadhi o katerem ti govorim drugačen.

To je sahaja samadhi.

V tem stanju ostaneš miren in zbran med aktivnostjo.

Prepoznaš, da te premika globlji Resničen Jaz znotraj in si neprizadet s strani tega kar počneš, rečeš ali misliš.

Nimaš skrbi, vznemirjenosti ali naklonjenosti, saj spoznaš, da ne obstaja nič, kar ti pripada kot egu in da vse dela nekaj, s čimer si zavestno združen.

- Sri Ramana Maharshi, Sat Darshana Bhashya, P.X.

Kaj je sreča?

Sreča je resnična narava Jaza, sreća in Jaz nista različna. V nobenem predmetu sveta ni sreče. Skozi našo nevednost izpeljemo srečo iz predmetov. Ko gre um navzven, izkusi stisko. V resnici, ko so njegove želje izpolnjene, se vrne na svoj lastni prostor in uživa srečo, ki je Jaz. Podobno, v stanjih globokega spanca, samadhija in omedlenja, in ko je zaželen predmet pridobljen ali ko je odstranjen predmet, ki se ga ne mara, se um obrne navznoter in uživa čisto Srečo Jaza. Um se tako premika brez počitka v izmenjevanju ven iz Jaza in se vrača vanj. Pod drevesom je senca prijetna, zunaj na odprtem je vročina pripekajoča. Oseba, ki hodi po soncu se počuti hladno, ko doseže senco. Nekdo, ki nenehno prehaja med senco na sonce in potem nazaj v senco je neumnež. Podobno, um tega, ki pozna resnico, ne zapusti Brahmana. Um nevednega, v nasprotnem, se vrti v svetu, se počuti nesrečnega in se za malo časa vrne v Brahmana, da bi izkusil srečo. Dejansko, je to, kar se imenuje svet, le misel. Ko svet izgine, tj. Ko ne obstaja nobena misel, izkuša um srečo; in ko se svet pojavi, gre skozi bedo.

- Sri Ramana Maharshi, Kdo sem Jaz?, 24

Dobrodošli na Tomaževi spletni strani!