Nauki drugih mojstrov

Satguru v primerjavi s psevdo-Gurujem

Rebert: (trak se nenadoma začne) Prav. V povezavi s tem, ker imamo tukaj nekaj ljudi, pa govorimo o Satguruju v primerjavi s psevdo-Gurujem.. Dosti klicev prejmem od ljudi, ki me sprašujejo, ali je ta oseba resnično osvobojena oseba? Ali je ta oseba razsvetljena? Je ta oseba samo-uresničena? In resnično ne vem, kaj jim naj povem, ker ne dajem mnenj o drugih ljudeh. Vendar pa obstajajo znaki, trije osnovni znaki, od koder lahko ločiš pravega Mojstra od lažnega. In v to bomo šli v kratkem. To, da vemo te stvari pomaga. Takšne stvari le razpravljam s svojimi učenci in častilci.Za te vas imam, torej bomo govorili o tem.

Preberi več

Ali je kakršnekoli uporabne vrednosti brati knjige teh, ki hrepenijo za sprostitvijo?

Ali je kakršnekoli uporabne vrednosti brati knjige teh, ki hrepenijo za sprostitvijo?

Vsa besedila pravijo, da v skladu s tem, da dosežeš sprostitev, da bi moral posameznik povzročati miren um; zato je njihovo dokončno učenje, da bi um moral izvajati mir; enkrat, ko se to razume, ni nobene potrebe za neskončnim branjem. V skladu s tem, da bi utišal um, mora posameznik povpraševati znotraj sebe, kaj njegov Jaz je; kako je lahko to iskanje izvedeno v knjigah? Posameznik bi moral poznati svoj lasten Jaz s svojim lastnim očesom modrosti. Jaz je znotraj petih ovojnic; a knjige so zunaj njih. Ker se mora povpraševati v Jaz z odstranjanjem petih ovojnic, je pogubno iskati ga v knjigah. Prišel bo čas, ko bo posameznik moral pozabiti vse, kar se je naučil.

- Sri Ramana Maharshi, Kdo sem Jaz?, 23

Če obstaja stremljenje

Če obstaja stremljenje,
bo spoznanje prisiljeno,
pa četudi tega ne želiš.

- Sri Ramana Maharshi

Ljudi je strah, da ko ubijejo ego ali um, da bo rezultat le praznost in ne sreča.

Bhagavan:

Ljudi je strah,da ko ubijejo ego ali um,
da bo rezultat le praznost
in ne sreča.

Kar se v resnici zgodi je,
da se ta, ki misli,
predmet misliin mišljenje
vsi zlijejo v en Vir,
ki je Zavest
in Radsot sama,
in to stanje ni
niti negibno, niti prazno.

Ne razumem
zakaj bi ljudje morali biti prestrašeni
pred stanjem,
v katerem vse misli prenehajo obstajati
in je um ubit.

To izkušajo vsak dan v spanju.

V spanju ni ne uma, na misli,
vendar pa ko posameznik vstane iz spanja pravi,
'Spal sem dobro.'

- Dan za dnem z Bhagavanom, 24.12.1945

Odpovedovanje je vedno v umu, ne v tem, da gremo v gozd ali na samotne kraje

Bhagavan:

Odpovedovanje je vedno v umu, ne v tem, da gremo v gozd ali na samotne kraje ali se odpovedati svojim dolžnostim.

Glavna stvar je doživeti, da se um ne obrne navzven, temveč navznoter.

V resnici ne ostane s človekom, ne glede na to, če gre na ta ali tisti kraj ali če se odpove svojim dolžnostim ali ne.

Vse se zgodi v skladu z usodo.

Vse aktivnosti, skozi katere gre telo, so določene, ko prvič pride v obstoj.

Ne ostanejo s tabo, da ji sprejmeš ali zavrneš.

Edina svoboda, ki jo imaš, je obrnizi um navznoter in se odpovedati dejavnostim tam.

- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem, 1.6.1946

Poseben vlak romarjev je pripeljal kar nekaj obiskovalcev

Poseben vlak romarjev je pripeljal kar nekaj obiskovalcev iz Bengalija. Eden od njih je rekel, da je prebral knjigo g. Paula Burtona in od takrat je bil vznemirjen, da bi srečal Sri Bhagavana. Vprašal je tudi: Kako naj bi premagal svoje strasti?

M: Odkrij njihov vir in potem bo vse lahko.

(Pozneje) Kaj so strasti? Kama (poželenje), khoda (jeza) ipd. Zakaj vzniknejo? Zaradi hotenja in nehotenja nasproti videnim predmetom. Kako se predmeti projicirajo v tvojem pogledu? Zaradi avidye, tj. neveddnosti. Nevednosti glede česa? Glede Jaza. Torej, če odkriješ Jaz in ostaneš tam, ne bo nobenih skrbi, da bi imel strasti.

(Pozneje) Še enkrat, kaj je vir strasti? Želja biti srečen ali uživati užitek. Zakaj se pojavi želja po sreči? Ker je tvoja narava sreča sama in je naravno, da prideš k sebi. Te sreče ne najdeš nikjer drugje kot v Jazu. Ne išči drugje. Temveč išči Jaz in vztrajaj v njem. Še enkrat, ta sreča, ki je naravna, je preprosto ponovno odkrita, torej jo je nemogče izgubiti. Medtem, ko je sreča, ki vznikne zaradi drugih predmetov zunanja in zato podvržena temu, da se izgubi. Zato je nemogoče, da je stalna in je zato ni vredno iskati. Še več, hlastanje za užitki ne bi smelo biti vzpodbujano. Posameznik ne sme postaviti ven gorečega ognja tako, da nanj kaplja z ojlem. Poizkus začasno zadovoljiti hlastanje, tako, da bi lahko strast pozneje zatrl, je preprosto neumno.

Brez dvoma obstajajo druge metode za tlačenje strasti: Le-te so (1) redna hrana, (2) postenje, (3) vadba joge, (4) zdravila. Vendar pa so njihovi učinki prehodni. Strast se ponovno pojavi z večjo silo kakor hitro odpravimo nadzor. Edini način kako jih premagati , je da jih izkoreninimo. To naredimo s tem, da najdemo njihov izvir, kot je to povedano zgoraj.

- Pogovori s Sri Ramana Maharshijem, 523

Kaj je samadhi?

S: Kaj je samadhi?

B: Pri jogi se termin uporablja, da nakazuje na neko vrsto transa in tam obstaja več različnih vrst samadhija.

Vendar pa je samadhi o katerem ti govorim drugačen.

To je sahaja samadhi.

V tem stanju ostaneš miren in zbran med aktivnostjo.

Prepoznaš, da te premika globlji Resničen Jaz znotraj in si neprizadet s strani tega kar počneš, rečeš ali misliš.

Nimaš skrbi, vznemirjenosti ali naklonjenosti, saj spoznaš, da ne obstaja nič, kar ti pripada kot egu in da vse dela nekaj, s čimer si zavestno združen.

- Sri Ramana Maharshi, Sat Darshana Bhashya, P.X.

Ali je izkušnja Najvišjega stanja enaka za vse?

S: Ali je izkušnja Najvišjega stanja enaka za vse?
Ali obstaja med njimi kakšna razlika?

M: Najvišje stanje je enako in tudi izkušnja je enaka.

S: A jaz najdem kakšno razliko med vzajemnom delovanjem, ki je položeno na Najvišjo Resnico.

M: Mesedojna delovanja so narejena z umom. Umovi so različni in tako so interpretacije različne.

S: Mislim vprašati ali se iskalci izražajo drugače drug od drugega?

M: Izrazi se lahko razlikujejo glede na naravo isklaca.
Le- ti so namenjeni temu, da vodijo iskalce.

S: Eden videc govori v besedah krščanstva, drugi spet v teh od islama, tretji Budizma ipd.Ali je to zaradi njihove vzgoje?

M: Kakršnakoli je že njihova vzgoja, je njihova izkušnje enaka.
Vendar pa se načini izražanja razlikujejo glede na okoliščine.

- Sri Ramana Maharshi, Pogovori s Sri Ramana Maharshijem, Pogovor 595

Relativno znanje se nanaša na um in ne na Jaz.

Bhagavan:

Relativno znanje se nanaša na um in ne na Jaz. Zato je le-to iluzurno in ne permanentno.

Vzami si znanstvenika za primer.

Formulira teorijo, da je Zemlja okrogla in jo gre dokazat in jo vzpostavi na neovrgljivih temeljih.

Ko zaspi, izgine celotna zamisel; njegov um je prazen; je važno, če se svet vrti še naprej med tem ko spi?

Torej vidiš nesmiselnost vsega takšnega relativnega znanaja.

Posameznik bi moral iti onstran takšnega relativnega znanja in vztrajati kot Jaz.

Resnično znanje je takšna izkušnja in ni bojazen uma.

- Sri Ramana Maharshi, Pogovori s Sri Ramano Maharshijem, Pogovor 285

Koncentracija pomeni ne misliti ničesar.

Bhagavan:

Koncentracija pomeni ne misliti ničesar.
Po drugi strani, pa je
postaviti vstran vse druge misli,
ki preprečujejo pogled v našo resnično naravo.
Vsi naši napori so le usmerjeni
v dvigovanje tančice nevednosti.
Seda se zdi težko dušiti misli.
V prerojenem stanju bo bolj težko
priklicati misli.
Pa, a so to stvari, o katerih naj razmišljamo?
Obstaja le Jaz.
Misli lahko delujejo le takrat, ko obstajajo predmeti.
Vendar pa predmetov ni.
Kako sploh lahko vzniknejo misli?
Navada nas pripravi do tega, da verjamemo,
da je težko prenehati misliti.
Posameznik ne bi mogel bitil bolj neumen,
če bi preko mislim nepotrebno vplival nase
vkolikor bi odkril napako

- Sri Ramana Maharshi, Pogovor 398.

Ali je za tebe smrt? Za koga je smrt?

M: Ali je za tebe smrt? Za koga je smrt?

To telo, ki umre, ali si se ga zavedal, ali si ga imel med spanjem?

Telesa ni bilo, ko si spal, a ti si obstajal tudi takrat.

Ko si se prebudil, si dobil telo. in celo v prebujenem stanju si obstajal.

Obstajal si tako v spanju kot v prebujanju.

Vendar pa telo ni obstajalo v spanju in je obstajalo le v prebujanju.

To, kar ne obstaja vedno in obstajala enkrat in drugič ne, ne more biti resnično.

Ti vedno obstajaš in ti sam si zato resničen.

- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem z Bhagavanom, 9.3.1946

Poglavje 4: Doseganje

1.Katero je stanje doseganja znanja?
To je trdno in breznaporno vztrajanje v Jazu v katerem um, ki je postal eno z Jazom, posledično ponovno ne vznikne, nikoli. Tako rekoč, kot imate ponavadi in spontano zamisel, ko premišljujete o telesu: ‘Jaz nisem ovca ali krava ali katera koli druga žival, temveč človek’, na enak način pravijo zanj, ki je dosegel trdno znanje, da ima zamisel, ‘Jaz nisem principi (tatwas), kjer se vse začne s telesom in konča z zvokom (nada), temveč Jaz, ki je obstoj, zavest in blaženost’, vrojena samo-zavest (atmaprajna).
 
2.K kateremu od sedmih stopenj zanja (jnana-bhoomikas)* pripada modrec (jnani)?
Pripada k četrtemu stanju.
 
3.Če je temu tako, zakaj obstajajo še tri stopnje, ki jih lahko razlikujemo ini so višje njemu?
Označne stopnej štiri do sedem temeljijo na izkušnjah spoznane osebe (jivanmukta). To niso stanja znanja ali sprostitve. Kakor dolgo se zadeva znanje in sprostitev, ni moč narediti nobenega razlikovanja v teh štirih stopnjah.
 
______________________________
* Sedem jnana bhoomikas-ov je:-
1. subheccha (želja po razsvetlitvi).
2. vicharana (povpraševanje).
3. tanumanasa (oslabljen um).
4. satwapatti (samo-spoznanje).
5. asamsakti (nenavezanost).
6. padarthabhavana (nezaznavnost predmetov).
7. turyaga (transcendenca).
Ti, ki so dosegli zadnje štiri bhoomikas se imenujejo brahmavit, brahmavidvara, brahmavidvariya in brahmavid varistha.
 
- Sri Ramana Maharshi, Duhovna navodila, Poglavje 4

Ali je narobe začeti s ciljem: ali je?

V: Ali je narobe začeti s ciljem: ali je?

M: Če obstaja cilj, ki ga je potrebno doseči, le-ta ne more biti permanenten. 

Cilj mora že obstajati pred vsem.

Cilj hočemo doseči z egom, vendar pa cilj obstaja še pred egom.

Kar je cilj, celo prednjači našemu rojstvu, tj. rojstvu ega.

Ker obstajamo mi, se zdi, da obstaja tudi ego.

Če gledamo na Jaz kot na ego, potem postanemo ego, če kot na um, postanemo um, če kot na telo, postanemo telo.

Misel je ta, ki izgradi ovojnice na tako dosti načinov.

Za senco na vodi se zdi, da trepeta.

Ali lahko kdorkoli zaustavi trepetanje sence?

Če bi se naj prenehala tresti, ne bi opazil vode temveč le svetlobo.

Na enak način ne opazimo ega in njegovih aktivnosti, temveč le vidimo svetlobo za njim.

Ego je jaz-misel. Resničen 'jaz' je Jaz.

- Pogovori s Sri Ramana Maharshijem, Pogovor 146

Torej moram iti nazaj in izslediti vir misli.

 

S: Torej moram iti nazaj in izslediti vir misli.

M: Prav tako; na ta način bodo misli izginile in ostal bo samo Jaz.

V bistvu za Jaz ne obstaja ne znotraj ne zunaj.

Ta dva sta le projekciji ega.

Jaz je čist in absoluten.

S: To razumem le intelektualno. Ali ni inelekt v pomoč pri spoznanju?

M: Da, do dolečene stopnje.

Klub temu, spoznaj, da Jaz preide intelekt - le-ta mora izginiti, da bi dosegel Jaz.

S: Ali moje spoznanje pomaga drugim?

M: Da, vsekakor.
To je najboljša možna pomoč.

Vendar pa, drugi ne obstajajo, da bi jim pomagal.

Realizirano bitje vidi Jaz, pravtako kot zlatar ocenjuje zlato različnih druguljev.

Ko se identificiraš s telesom, potem le obstajajo le oblike in podobe.

Vendar pa, ko presežes svoje telo, drugi izginejo, skupaj s tvojo telesno zavestjo.

S: Ali je enako z rastlinami, drevesi, ipd.?

M: Ali le-te sploh obstajajo ločeno od Jaza?
Odkrij to.
Misliš, da jih vidiš.
Misel je proicirana navzven iz tvojega Jaza.
Odkrij od koder vznika.
Misli bodo prenehale rasti in ostal bo samo Jaz.

- Sri Ramana Maharshi, Pogovori s Sri Ramano Maharshijem, Pogovor 13.

Kaj je sreča?

Kaj je sreča?

Sreča je resnična narava Jaza, sreća in Jaz nista različna. V nobenem predmetu sveta ni sreče. Skozi našo nevednost izpeljemo srečo iz predmetov. Ko gre um navzven, izkusi stisko. V resnici, ko so njegove želje izpolnjene, se vrne na svoj lastni prostor in uživa srečo, ki je Jaz. Podobno, v stanjih globokega spanca, samadhija in omedlenja, in ko je zaželen predmet pridobljen ali ko je odstranjen predmet, ki se ga ne mara, se um obrne navznoter in uživa čisto Srečo Jaza. Um se tako premika brez počitka v izmenjevanju ven iz Jaza in se vrača vanj. Pod drevesom je senca prijetna, zunaj na odprtem je vročina pripekajoča. Oseba, ki hodi po soncu se počuti hladno, ko doseže senco. Nekdo, ki nenehno prehaja med senco na sonce in potem nazaj v senco je neumnež. Podobno, um tega, ki pozna resnico, ne zapusti Brahmana. Um nevednega, v nasprotnem, se vrti v svetu, se počuti nesrečnega in se za malo časa vrne v Brahmana, da bi izkusil srečo. Dejansko, je to, kar se imenuje svet, le misel. Ko svet izgine, tj. Ko ne obstaja nobena misel, izkuša um srečo; in ko se svet pojavi, gre skozi bedo.

- Sri Ramana Maharshi, Kdo sem Jaz?, 24

Kaj so značilnosti resničnega učitelja (Sadhuruja)?

1.Kaj so značilnosti resničnega učitelja (Sadhuruja)?
Stabilno vztrajanje v Jazu, gledanje na vse z enakim pogledom, neomajan pogum vedno, v vseh prostorih in v vseh okoliščinah ipd.

2. Kaj so značilnosti iskrenega učence (sadsisya)?
Intenzivno stremljenje za odstranitvijo žalosti in doseganje radosti in intenzivna nenaklonjenost vsem vrstam vsakodnevnih užitkov.

3.Kaj so karakteristike navodil (upadesa)?
Beseda ‘upadesa’ pomeni: ‘blizu prostora ali sedeža’ (upa - blizu, desa - prostor ali sedež). Guru, ki je utelešenje tega, kar je označeno z besedami sat, chit, ananda (obstoj, zavest in blaženost), preprečuje učencu, ki je zaradi svojega sprejemanja oblik predmetov čutil služil iz svojega resničnega stanja in je posledično vznemirjen s klofutami radosti in žalosti, da bi nadaljeval tako in ga vzpostavi v njegovo lastno resnično naravo brez razlikovanja.
Upadesa tudi pomeni prikazovanje oddaljenega predmeta prav blizu. Prinešen je domov k učencu, da je Brahman za katerega verjame, da je oddaljen in različen od njega, blizu in ni različen od njega samega.

- Sri Ramana Maharshi, Duhovna navodila

Dobrodošli na Tomaževi spletni strani!