Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Višja narava (2) | Naša prava narava

Intelekt ni povezan z umom. Niti njegov del ni. Kar pa je, je nekaj višje, bolj čisto, kar sveti skozi um. Skozi um pa lahko sveti le, če je um dovolj čist. In če ni? No potem se cela zgodba ustavi pri nesnagi, ki mu ne dovoli, da bi posvetil skozi. Podobno kot ne dovoli dim, da skoti posveti sonce.

Da, na Zemlji je dovolj svetlo le takrat, če je ozračje prazno. Pa ne samo to. Če v ozračju ni nekih bistvenih ovir, svetloba, ki pronica skozi tudi svet ogreje, na svoji poti do površja, pa še preobrazi kemikalije, ki sestavljajo žrak.

To seveda omogoči življenje, življenju pa tudi zavira njegov razvoj. Odvisno s čim reagira.

In podobno je tudi z intelektom. Intelekt je intelektualno sonce, ki sveti skozi naš um in bolj je le-ta prosojen, bolj več intelekta lahko posveti na ta materialni svet. Vsekakor je odvisno, koliko tega intelekta se absorbira kot entropija v dele uma, ki so gosti, trdni ipd., saj bo ta del intelekta, absorbiranega, postal neuporaben in mogoče celo škodljiv.

Kaj ti pomaga, če si inteligenten, torej, da skozi tvoj prosojen um sveti intelekt, če pa imaš um popacan z napačnimi idejami, spomini, čustvi in mislimi, ki zavest intelekta spremenijo in preusmerijo v škodljivo sevanje?

Podobno kot pri toplogrednem plinu, kjer se svetloba absorbira vanj in se potem oddaja kot nekaj škodljivega za ozračje in življenje na planetu, tudi popačena energija intelekta škoduje svetu, kjer agresivno s svojo radiacijo pušča svoje odtise. Dobri primeri so Prva in druga svetovna vojna in njeni diktatorji, ki so svoj intelekt usmerili v napačno smer, Apartheid, Vietnam, Atomska bomba in njeni snovalci ipd.

Ni namreč dovolj, da si inteligenten, da imaš dovolj prosojen um in dovolj velik pretok med intelektom in umom, torej, da si dovolj duhovno zrel, da si zmožen prenesti nekaj iz višjega zavedanja na nižji nivo, temveč moraš ta intelekt oz. inteligenco tudi kultivirati, da se na primeren način izrazi.

Ker pa intelekt deluje navdzol, torej iz višjega zavedanja na nižjega, pa je za njegovo primerno implementacijo potrebno delati z nižjimi nivoji izražanja intelekta. Ni dovolj samo, da je otrok, mladostnik, direktor, državnik inteligenten. Za njegovo koristno uporabo je potrebno vsem tem tudi kultivirati um.

Nikoli se ni šlo samo za to, da si povezan z višjo zavestjo, vsaj kar se tiče njenega udejanjanja na nižjem nivoju, saj je to pravzaprav njen namen. Vedno pa se je šlo za uporabo te v praktične namene, da z njo veš nekaj narediti in dovoliti, da tudi drugi od tega nekaj imajo, vsaj na nižjem nivoju zavedanja, kjer obstaja dvojnost.

Ta pot je pot zavesti, bolj precizno njenega razvoja, da postane globlja in da prepozna vse več delov kot sebe in to ni tako zelo enostavno. Za takšno videnje je, če ne dovolimo, da pride skozi dovolj pravilno usmerjenega intelekta potrebno, da si dovolimo, da nas peljejo globoki duhovni impulzi, ne samo to, kar je naučeno.

Um namreč shranjuje vse mogoče stvari, od otroških in pozneje življenjskih travm, da vseh zanikanj, čustev  utrujenosti, manj vednosti, do raznoraznih potreb, da nekomu nasilno nekaj storimo ipd. In če te stvari niso na primeren način odstranjene, preobražene ali sproščene, no potem se intelekt, ko prihaja iz višjih nivojev zavedanja tam zaustavi, še posebej, če ne vemo delati s tem, kar je v nas oz. v našem umu.

In kaj tam je?

Misli, čustva, koncepti, spomini, ideje, zamisli, travme ipd.

Človek, ki nima prosojnega uma, vsaj za tisti nivo intelekta, ki je pripravljen in na razpolago tem, ki se nahajajo na določeni stopnji zavedanja, trosi po svetu vse mogoče travme in načine omejitev, ki jih zrcali iz sebe. In najbolj težko je, da te omejitve projicira na druge predstavnike človeške vrste, kot da so njihove lastne.

V takih primerih se človek ne zaveda svojega potenciala, kajti če bi se, bi tudi inskal konstruktivne rešitve.

Kar pa se dogaja z njim pa je to, da je ujet v svoj um, torej čustva, misli, ideje ipd. kot nekaj, kar misli, da mu jih prebuja svet in da mora z njimi nekaj narediti. Pa ne samo narediti, saj tak človek pogosto sploh ne vidi, da se sploh ne gre za druge, kajti to kar se odigrava v njegovi psihi je tam in se mu zdi, da je to nekaj, s čimer mora »obvladati« vse te, ki mu prebujajo vse to, akr se dogaja znotraj njega.

Človek, ki je ujet v svoj um, je dokaj klavrna podoba tega, kar bi lahko bil, kljub temu, da je njegova zavest oz. polje zavesti pripravljeno sprejeti mnogo več.

Poudarek je na sprejeti, kajti ta del razkrivanja samo je, neodvisen od tega, kar počne um, um pač je le tisti, ki dovoli ali pa ne, da se razkrije v tem svetu.

Da pa bi človek lahko sprejel, pa kot je napisano že zgoraj, pa je potrebno delati na umu, ga čistiti, razvijati in mu dovoliti, da postane prožen, kajti bolj prožen je um, bolj se bo zmožen prilagajati, hkrati pa sprejeti nekaj novega. Pa ne samo to, tudi intelekt se bo začel drugače obnašati oz. to kar pride od njega skozi.

Prožen um postaja mehak, ne več toliko rigiden in zakrčen v svoje travme, hkrati pa vedno manj tega kar prihaja skozi njega postane predmet nečesa, kar se absorbira in preobrazi v nekaj toksičnega.

Ljudje, ki imajo vodilne in vodstvene funkcije, predvsem pa tiste, ki omogočajo preživetje ali nepreživetje drugim, bi moral biti nenehno izpostavljeni čiščenju, preobražanju in delu na tem, da njihov um postane vedno bolj prožen, kajti s toksičnim umom lahko zelo poškodujejo tiste, ki jih vodijo.

Njihov obseg je še tolikanj bolj vpliven, saj se ne gre za posameznike, ki so na nižjem nivoju zavesti, saj imajo dostop do višjih nivojev zavedanja. Razlika med njimi in tistimi, ki so v popolnosti zaprti v umski svet je v tem, da postaja ne glede na vse sevanje, ki ga oddaja njihov um toksično, od drug pa je sevanje njihove narave le del njihove osebnosti.

Um, ki je neprosojen, hkrati pa prepušča na nekam nivoju skozi višje vibracije, svoje žarke sonca, lahko zelo hitro te žarke sonca spremeni v toplogredni plin, s katerim potem uničuje življenjsko okolja za vse, ki bivajo v njegovi atmosferi.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer