Nekateri govorijo, da živimo v zlaganem svetu. A vse kar doživljamo znotraj sebe je res. Kaj je torej resnica?
Je resnica to, kar se nam kaže zunaj, ali je resnica to, kar doživljamo v sebi?
Mnogi bi rekli, da oboje. A če pogledamo globlje, dandanes, ko je globlje tako pomembna beseda, vsaj v duhovnosti, kjer ljudje delajo na sebi, je vse kar doživljamo globlje nekaj znotraj nas.
Je že res, da stvar zaznamo znotraj sebe, ko se zgodi zunaj nas, in potem nanjo odreagiramo. A ne glede na vse, kar se dogaja zunaj nas, smo mi tisti, ki nekaj sprejmemo če nam je res ali ne. In ko nekaj sprejmemo, da je res ali ne res, potem imamo znotraj sebe neki pritisk, razkol, vlečenje na dve strani.
Resnica je samo ena. Sta pa dve, če ju damo na dvoje, če ju označimo kot nekaj. A to nekaj več ni popolna resnica. Je le neko mnenje, kako bi moralo nekaj biti.
Tako, kako bi moralo nekaj biti se vsekakor odločimo mi. A težava je, da imamo v sebi toliko misli, čustev, občutkov, konceptov ipd., ki so vezani na to, čemur pravimo resnica, da je na koncu to le naša osebna resnica, ne pa resnica.
Resnica je vedno enaka, vedno ista. Vedno nam kaže v smer kjer lahko najdemo neki nivo, ki je resničen za nas. Ta nivo je vsekakor globlje, kar lahko tisti, ki hodijo po delavnicah, terapijah, dogodkih, ritualih ipd. potrdijo.
Vedno se nam na nekem takšnem dogodki odpre nekaj globljega, vidimo, uvidimo neko globljo resnico.
To, da uvidimo neko globljo resnico, pa ne pomeni, da ni bila prisotna tam že pred tem, ko smo jo prepoznali. Šli smo samo globlje v svoje verovanje in iz njega očistili tisto, kar ta resnica ni oz. kar je bila na poti, da bi jo lahko uzrli kot resnico.
Vsak od nas nosi v sebi tisoče konceptom, misli, občutkov, spominov, ki nam govorijo, kaj resnica ja. In če je sedaj zaradi takih čustev do simpatije takšna, je potem, ko nam simpatija razkrije, da ne čuti enako, ta resnica drugačna.
Olupijo se čustva olupijo se občutki, olupijo se mili, drugače gledamo na ljubezen, naša predstava se menja. Pa je to potem resnica, ali je to le sprememba predstave?
Resnica nima predstav. Je generična, takšna kot je. Le mi ljudje ji pridajamo elemente, ki jo delajo takšno in drugačno. Nekdo ima lepo rit, drugi lepo govori, tretjega se lepo čuti, nekdo je karizmatičen, pa močan ipd. A to ni resnica. To je le oseben pogled na resnico.
Če želimo živeti resnico, jo moramo olupiti. Še boljše pa je, da še preden nekaj sprejmemo za našo resnico, npr. kaj je obilje, denar ipd., da jo očistimo vsega, kar o obilju in denarju vemo.
Svet nas uči, šola nas uči, starši nas učijo ipd., kar naj bi resnica bila. Tudi to vse so predstave…
