Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Spomladanska utrujenost | Polje kreacije

Nekaj na kar prisegajo celo znanstveniki, tisočletja dolgo, čeprav ni nihče tega dogaja znanstveni. Jajce ali kokoš, kaj je bilo prej? No, pri spomladanski utrujenosti ni važno, saj se pojavlja, čeprav morda točno ne vemo vzroka. Vsekakor pa je to eno »mejnih« področij, o katerem znanost ne govori rada. Čemu le se pojavlja?

Je morda Bog tisti, ki znotraj človeških teles pravi: »Čas je za nov začetek, torej je prav, da se utrujenost izkadi iz vaših teles. Dragi moji ljudje, moja čuteča bitja, čas je za začetek novega cikla!«  No vsekakor neka je, ker drugače ne bi prišlo do pojava, ki ga okuša velika večina človeštva, vsaj na zahodni polobli.

A kdo je ta Bog, o katerem vsi tako na veliko razpravljajo? Vsekakor ti ni neki striček, ki stoji nad nami in nam govori, kaj in kako. Vsekakor mora biti tukaj nekaj več…

Vsi mi smo iz narave, vsi nismo narava sama, enako kot so celice del našega telesa in sestavljajo celice živ organizem, ki mu pravimo človek. In če smo vsi iz narave in tudi narava sama, je zelo verjetno, da to naravo tudi čutimo, vsak na svoj način, enako kot so celice znotraj vsakega človeka odzivne na drugačen način na snovi in signale, ki prihajajo od zunaj in znotraj do nje.

Nekaterim je slabo, če jedo jajca, drugim spet, če jih piči čebela in na enak način se tudi odzivamo na naravo, na to kar hoče narediti ta narava, ki je »znotraj« našega telesa in tudi zunaj. Odreagiramo, in v tem primeru na nekaj, kar v našem telesu povzroči reakcijo utrujenost. A ta utrujenost ne traja dolgo. Zelo hitro zapusti naša telesa.

No, pa bodimo malo znanstveniki…. To kar se nahaja znotraj naših teles, ali tega ne čutimo? In ali to kar čutimo, ali ni nekje vzrok, da to čutimo?

Vse kar se nahaja znotraj naših teles začutimo šele takrat, ko nekaj od zunaj izzove reakcijo. Podobno kot se naš imunski sistem odzove na nekaj, kar prihaja od zunaj, ker želi zaščititi organizem, ki se nahaja znotraj. A kaj sploh je znotraj in zunaj?

Ljudje imamo svoje meje, o tem govori tako psihologija, kot psihiatrija, tudi medicina, pa ekonomija? A kaj so pravzaprav naše meje? Naše meje so sestavljene iz našega zaznavanja, tistega notranjega, ki deluje znotraj naših oplat, naše kože, ki nas brani pred fizičnimi tujki. A bolj se podajamo z mislimi v svet, bolj se naše meje širijo  in zavzemajo vedno več polja, ki nas obdaja, vedno več si hočemo z mislimi prilastiti tega, čemur pravimo zunanja narava.

Pa je to sploh možno? No, naša telesa vsekakor pravijo, da je, saj ne odreagirajo le na to, kar vnesemo v naše telo kot nekaj fizičnega, hranilo, temveč se odzivajo tudi na to, kar prihaja v polje naših zaznav od okolice.

Mnogi ljudje zbolijo, če se preveč osredotočajo na težave, za katetre se zdi, da nastajajo zunaj njih. Le te vplivajo na njih. S tem, ko prikličemo v svoje polje zaznave neko težavo, pogovor, človeka, ipd., se naše polje zaznavanja razširi, s tem pa tudi njegove meje, meje, ki vključujejo tudi delček tistega, kar prihaja iz okolice.

Človek, ki ga je strah, da so krivi kurjači, ker ne kurijo dovolj v bloku, bo v svoje polje priklical strah in hladnost, ki ga objema v trenutku, ko mu ni dovolj toplo. In ker je razširil svojo mejo zaznavanja in jo napolnil s strahom, se mu bo vedno, ko bo v bloku le grožnja, da bo hladno, pojavil občutke hladnosti, praznine, ki ga bo prej ali pozneje vodil v prehlad in bolezen.

In spomladanska utrujenost? No, spomlad je novi cikel življenja, ki se prebuja in preden bo vzbrstel v popolnosti, se bo pripravil in znotraj ciklusa življenja očistil tisto, kar se je nabral v preteklosti in je shranjeno ter preprečuje, da bi življenje začelo brsteti v polnem sijaju. To življenje pač počne, pred novim vzponom se očisti vsega kar ni potrebno, da se nese v novi cikel, saj se bo poustvarilo tam. Podobno kot planinec, ki ne nese na goro preveč obleke in vode, ker se bosta toplota in voda ustvarjala  na vzponu.

Pomladna utrujenost je le del naravnega cikla, kjer ljudje dobimo priložnost, da iz svojih teles očistimo utrujenost, ki nam preprečuje, da bi rasli naprej. Je del naravnega cikla duhovnosti, kjer človek skozi duhovno zdravljenje, ki mu ga nudi narava sprošča in spušča ter preobraža utrujenost in ostale nekoristnosti, ki jih ne potrebujemo pri novem pohodu na življenjsko potovanje, ker se bodo tam tako ali tako pojavile in ustvarile znova. Vse namreč, kar je človek absorbiral v svoje telo in je nekoristno, je prav, da ga zapusti, saj ima vsak od nas svojo pot in na tej poti ne potrebujemo navlake. Vsak od nas mora spletati na svoj Mount Everest, s svojo prtljago in s svojo lastno močjo in zato nam ni potrebne odvečne prtljage. Vsak od nas mora »oddelati« svoje in Spomladanska utrujenost je del pomoči našega izvornega polja obstoja, ki nam pomaga »oddelati« to kar pač imamo za »oddelati«

Navda nas s svežino, z modrostjo, z novim zagonom, vse kar je potrebno, je le to, da počakamo, da mine oz. da zapusti naša telesa, da bodo le-ta znova pripravljena na novo potovanje v novem ciklusu.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer

Za boljšo uporabniško izkušnjo uporablja naša stran piškotke. Več o piškotkih