Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Kdor krade, v pekel pade | Slovenski pregovori

Modrost stara verjetno tisočletja, ki se v vsaki naciji odraža in izraža na drugačen način. A kaj je njen skupni imenovalec? Je to nek prostor zunaj nas ali je to nek prostor znotraj nas? No, mnogo nas ta prostor raziskuje in z gotovostjo vam lahko povem, da ga ni zunaj nas. Zunaj nas so le dogodki in dejanja, čustva in misli, vse to, kar pokrene ta prostor znotraj nas.

Vsak, ki se zaveda vsaj malo sebe, svoje notranjosti, tega, kar doživlja znotraj sebe, pa najsibodo to čustva, misli, besede, občutki, koncepti, karkoli, zelo dobro ve, kam nas peljejo zgodbe, ki se začnejo kje tam v domišljiji. Da, domišljija je zelo čudovita. Daje nam namreč možnost, da doživimo nekaj, česar v resničnem, materialnem svetu ni.

Popelje nas na razburljivo potovanje, kjer lahko živimo zelo dolgo časa, pa se tega niti ne tavedamo, saj so doživetja, ki jih tam doživimo zelo živa. Domišljija namreč pokrene cel niz notranjih dogodkov, čustev, čutenja, misli ipd., ki nam ta svet še kako dobro pričarajo. Celo tako zelo, da ga s pridom zamenjamo, s tem, kar živimo v zunanjem svetu.

Je že res, da smo prišli na ta planet, da doživljamo dogodke, čustva, misli, a primarni namen ni v doživljanju, temveč v tem, da prepoznamo, kaj je za nas res in kaj ne in če se preveč prepustimo domišljiji, nas ta kaj hitro zapelje v naš lastni notranji pekel.

Vsekakor je tudi to notranji svet lahko raj, a sem smo prišli, da doživljamo izkušnje, a ne? In zanimivo, te izkušnje sestavljajo vse izkušnje, tako dobre, kot slabe. Naš um pa je dostikrat prežičen na tak način, da se rad umika slabim in to ni nujno slaba stvar. Slaba stvar postane takrat, ko svoj notranji, domišljijski svet zamenjamo za zunanjega.

No, takrat se zgodi nekaj čudovitega, začnemo doživljati svoja čustva, ki niso pravzaprav čustva, ki jih čutimo kot naša primarna čustva. Začnemo čutiti naša sekundarna čustva, torej tista, ki smo si jih poustvarili v našem domišljijskem svetu.

In kaj je narobe s tem? No, nič posebnega, a naš organizem je narejen tako, da odreagira na naša primarna čustva, pa čeprav doživljamo naša sekundarna, torej tista iz domišljijskega sveta. In v trenutku, ko to naredimo, nas preplavi val motnosti, kajti namesto, da di okušali to, kar zares doživljamo, se podamo doživljat nekaj, kar je ustvarjeno zato, da bi doživljali nekaj česar nočemo.

In bolj bežimo v to motnost, bolj se premikamo proti vhodu v naš notranji pekel, od koder pa, če smo že pregloboko, ne moremo več uiti. Od tam lahko uidemo samo ob nekem pretresu, ki nas popolnoma premakne, strese, nas postavi na realna tla, potem pa nas izpljune nazaj v svet življenja, da ga živimo takšnega kakršno le-to je.

Kakšna je torej povezava med krajo in med peklom, kot je to omenjeno zgoraj, v naslovu? Naše bitje nam sporoča, kaj naj počnemo, in kako se naj obnašamo in to ni nikoli neporavnano s tem, kar moramo v življenju doživeti, da bomo »predelali« naše karmične in ostale vzorce in to ni nikoli drugačno od tega, kar se nam pač dogaja v nekem trenutku.

Če pa pobegnemo v svoj domišljijski svet, kar nam v tem svetu ni dovolj v redu, potem pa začnemo živeti nekaj povsem drugega, kot bi naj. Le-to ustvarja napetosti in sprostitve v našem življenju, ki se prav tako odvijajo v tem druge, domišljijskem svetu, čeprav jih čutimo v našem telesu.

Vsak človek si je zbral svojo pot, a večino krat to pozabi. Želi si neke druge stvari, ne tiste, ki si jih je izbral. In, da včasih je potrebno pobegniti, da sploh zdržimo v tem svetu, vendar pa se je vedno potrebno vrniti nazaj, kajti če ostajamo preveč časa tam, nam že vse skupaj postane preveč motno in gubimo trdna tla pod nogami.

Kajti, če preveč zabredemo v domišljijo in se oddaljimo od našega lastnega, pristnega čutenja, si začnemo ustvarjati notranji pekel. In tisti, ki krade, no tisti največkrat ni v popolnosti povezan s tem kar čuti v telesu. Največkrat ima predstavo, da je tako lažje, da drugače ne more, da je razburljivo ipd. in začne furati takšen, vzporeden, domišljijski način življenja, kjer se ustvarja mnogo čustev, ki niso v popolnosti povezana s tem, kar naj bi živel.

Vedno bolj to počne, vedno globlje tone v pekel.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer

Za boljšo uporabniško izkušnjo uporablja naša stran piškotke. Več o piškotkih